Kaj naj pričakujem od učnih ur pozavne?

Ob začetku pouka pozavne mora učenec običajno imeti predstavo o tem, kaj lahko pričakuje od njih. Poznavanje, kako naj pouk napreduje, lahko učencu pomaga razumeti, kako deluje. Pouk pozavne se mora začeti tako, da učitelj učencu pokaže, kako sestaviti pozavno, kako brneti po ustniku in kako igrati nekaj preprostih not. Od tam bi se moral učenec naučiti igrati preproste pesmi in vaditi, dokler ne bo mogel z lahkoto predvajati zapletene glasbe. Študent mora tudi pričakovati, da bo učitelj spoštljiv, vljuden, spodbuden in dobro obveščen.

Pozavne so trobila, kar pomeni, da imajo ustnik v obliki skodelice, ki obdaja usta. Igralec mora potisniti svoje ustnice v ustnik in jih brenčati skupaj, da proizvede zvok. To tehniko je treba obravnavati v prvi lekciji, skupaj s tem, kako sestaviti in skrbeti za svojo pozavno. Učitelj lahko učencu pokaže, kako brneti po ustniku, preden mu pomaga sestaviti inštrument, ali pa bo inštruktor morda raje, da učenec vadi na ustniku, potem ko je pozavna sestavljena.

Prva lekcija bi morala vključevati tudi malo učenja uporabe tobogana za pozavno. Pozavne nimajo tipk, temveč položaj diapozitiva v obliki črke U narekuje note, kar včasih otežuje učenje tega inštrumenta. Učitelj naj učencu pokaže različne položaje za osnovne notne lestvice in jih nekajkrat vadi, da jih lahko učenec vadi sam doma. Ta del lekcije lahko vključuje tudi navodila za uglasitev pozavne, ki je potrebna za ustvarjanje prijetne glasbe.

Glede na to, kako hitro se učenec ujame, mu lahko učitelj v prvi lekciji pokaže preprosto skladbo ali jo shrani za drugo lekcijo. Priljubljene prve pesmi vključujejo “Twinkle Twinkle Little Star”, “Baa Baa Black Sheep” in “Three Blind Mice”. Te pesmi imajo ponavljajoče se notne vzorce, ki študentu pozavne omogočajo, da se počuti udobno pri igranju majhnega razpona not in dolžin not. Učitelj lahko od učenca zahteva, da si to glasbo zapomni po več urah pozavne.

Ko je učenec obiskoval tri do pet učnih ur pozavne in se naučil nekaj preprostih pesmi, večina učiteljev običajno ponudi učencu nekoliko bolj zapleteno glasbo. To novo gradivo lahko vključuje ostrine in bele, krajše note in hitre spremembe not. Preostale ure bi morale napredovati na ta način, pri čemer učitelj učencu daje težje kose, ko se z vsako novo stopnjo počuti udobno.

Skozi vse učne ure pozavne naj bi učitelj do učenca ravnal spoštljivo in potrpežljivo. Učinkoviti inštruktorji ne bi smeli nikoli ponižati študenta ali ga obravnavati zaničevalsko. Učitelj bi moral biti tudi spodbuden, a odločen, da bi učenec spoznal, da mora trdo delati, da igra dobro, hkrati pa mu pomaga verjeti, da je dobro igranje dosegljiva možnost.