Živec, ki je odgovoren za oskrbo spodnjega dela noge s signali iz možganov, je peronealni živec. Peronealni živec, ki se odcepi od ishiadičnega živca, se nahaja na zadnji strani noge in se ovije okoli fibule ali telečje kosti. Težave s tem živcem lahko povzročijo zmanjšanje občutkov ali gibanja spodnjega dela noge in stopala.
Pomembna komponenta perifernega živčnega sistema, peronealni živec, imenovan tudi skupni fibularni živec, je komunikacijska vez med osrednjim živčnim sistemom, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača, ter spodnjim delom noge. Ta živec, ki izvira iz štirih živcev osrednjega živčnega sistema, četrtega in petega ledvenega živca, ki se nahajata v spodnjem delu hrbta, ter prvega in drugega sakralnega živca v predelu medenice, omogoča prevajanje električnih impulzov v gibanje ali občutke v nogi in stopalo. To dosežemo z razdelitvijo na dve veji in inervacijo ključnih mišic v teletu.
Peronealni živec se razdeli na površinski in globok del. Površna veja oskrbuje mišici peroneus longus in peroneus brevis, ki sta odgovorni za gibanje stopala, vključno z dorzalno in plantarno fleksijo, usmerjenimi prsti navzgor in navzdol ter everzijo ali premikanjem stopala vstran od telesa. Globoki fibularni živec pošilja sporočila mišicam, kot so anterior tibialis in mišice ekstenzorja stopala. Te mišice pomagajo pri gibanju gležnja, stopala in prstov.
Težave s peronealnim živcem, imenovane tudi periferna nevropatija, se lahko pojavijo pri kateri koli poškodbi spodnjega dela noge, vključno s kolenom ali teletom. Pritisk ali omejevanje živca lahko povzroči tudi spremembe ali težave pri gibanju nog in stopal ali občutke, ko se poveča pritisk na spodnji del noge ali koleno. Ta prekomerna obremenitev fibularnega živca se lahko pojavi zaradi slabega položaja v daljšem časovnem obdobju, kar se kaže pri zmanjšanju splošne gibljivosti postelje ali ob običajnem križanju nog.
Simptomi težav s peronealnim živcem vključujejo zmanjšanje ali pomanjkanje občutljivosti v stopalu ali spodnjem delu noge, ki spremlja možno zmanjšanje moči ali gibanja stopala ali gležnja. Ko je gibanje stopala in gležnja ovirano, lahko hoja postane težavna, saj gleženj izgubi zmožnost dviganja prstov, ko noga zamahne naprej, kar povzroči stanje, imenovano spuščeno stopalo. Padec stopala povzroči, da se prsti vlečejo in poveča tveganje za padec.