Do ekstrakcije zoba pride, ko zobozdravnik ali ustni kirurg odstrani zob iz vtičnice znotraj kosti. Zob, ki je zlomljen ali gniten, se običajno popravi, ko zobozdravnik namesti krono, plombo ali opravi kakšen drug zobozdravstveni poseg. Ko je zob preveč poškodovan, da bi ti posegi delovali, se zobozdravnik pogosto odloči za ekstrakcijo zoba.
Obstajajo še drugi razlogi, zakaj zobozdravnik ali ustni kirurg izvleče zob. Če ima pacient zobe, ki preprečujejo rast drugih zob, zobozdravnik pogosto priporoči ekstrakcijo zoba. Če pacient potrebuje naramnice, lahko zobozdravnik izvleče zobe, da naredi več prostora za zobe, ki se prilagajajo.
Zanimivo je, da bo bolnik ob obsevanju vratu ali glave včasih moral odstraniti zobe. Bolnikom s presaditvijo organov bodo zobe izvlekli, če bi lahko določeni zobje povzročili okužbo. Takšni bolniki so zelo dovzetni za nevarne okužbe, ker jemljejo zdravila, ki se borijo proti imunskemu sistemu.
Eden najpogostejših razlogov, zakaj bo zobozdravnik izvlekel zob, je videz modrostnih zob. Zobozdravnik si modrostne zobe pogosto izlušči pred ali po tem, ko zrastejo v usta. Modrostni zobje se včasih ujamejo ali udarijo v čeljust in ne morejo zrasti, zaradi česar postanejo boleči. Drugi zobje v ustih lahko blokirajo rast modrostnih zob, kar povzroči bolečino in otekanje dlesni. V teh primerih bo zobozdravnik izvlekel zobe.
Obstajata dve vrsti ekstrakcij: preprosti in kirurški. Preprosta ekstrakcija se uporablja, ko zobozdravnik zlahka vidi prizadeti zob v ustih. Pri enostavni ekstrakciji zoba zobozdravnik v usta vbrizga lokalno anestezijo. Za prijemanje zoba uporablja klešče in ga zrahlja s premikanjem klešč naprej in nazaj. Uporaba klešč pomaga pri ekstrakciji zoba.
Kirurško ekstrakcijo opravijo ustni kirurgi in se uporablja, ko zoba v ustih ni mogoče zlahka videti. Morda še ni povsem zrasel v usta ali pa se je odlomil pri dlesni. V vsakem primeru oralni kirurg odreže in potegne dlesni nazaj, da bi razkril težavo. Kirurg lahko nato vidi dovolj dobro, da odstrani kost ali kos zoba.
Pacientom, ki morajo opraviti kirurško ekstrakcijo zoba, lahko damo zavestno sedacijo, če občutijo tesnobo zaradi zobozdravstvenih posegov. Majhnim otrokom in drugim bolnikom s posebnimi zdravstvenimi stanji se lahko zagotovi splošna anestezija.
Po ekstrakciji zoba bo zobozdravnik ali ustni kirurg pacienta prosil, naj ugrizne kos gaze približno 20 do 30 minut, tako da pritisne na območje. Ta pritisk omogoča strjevanje krvi. Kirurška ekstrakcija je bolj zapletena kot preprost postopek, zato lahko bolnik občuti več bolečine. Oralni kirurg lahko predpiše zdravila proti bolečinam za nekaj dni, nato pa jo preklopi na nesteroidno protivnetno zdravilo (NSAID). Če močna zdravila niso potrebna, bo zobozdravnik bolniku povedal, naj vzame nesteroidna protivnetna zdravila ali ibuprofen.
Ko se pacientka vrne domov, mora na obraz nanesti obkladek z ledom, saj zmanjša oteklino po operaciji. Ko oteklina izgine, lahko bolnik uporabi tople obkladke, če njena čeljust ostane boleča ali trda. Štiriindvajset ur po operaciji si mora usta splakniti s toplo slano vodo, da bo območje čisto. Prve dni po zobozdravstvenem posegu je treba jesti le mehko, hladno hrano.
Običajno traja približno dva tedna, da se bolnik po ekstrakciji zoba popolnoma pozdravi. Pomembno je, da po zobozdravstvenem posegu ne kadite, pljuvate ali uporabljate slamice, saj bo to povzročilo samo še večjo krvavitev. Pogovor z zobozdravnikom lahko pomaga ublažiti nekatere tesnobe, povezane z ekstrakcijo zoba.