Kakovost zvoka je pomemben element zabavne industrije, od televizije do odra do radia in še več. Zvočni tehnik je zadolžen za ustrezne prilagoditve zvočne opreme, tako da se lahko izvajalci jasno slišijo. To delo zahteva veliko tehničnega znanja in pogosto je potrebno nekaj šolanja. Za pomoč inženirjem pri ustvarjanju nepozabnih oddaj in predstav za občinstvo po vsem svetu so potrebne edinstvene veščine in dolžnosti.
Izobrazba in izkušnje so ključnega pomena za uspeh kot zvočni tehnik. Za večino delovnih mest je potrebna vsaj srednješolska diploma, za veliko več pa je potrebna izredna diploma ali diplomirana inženirka zvoka ali oddajanja. Ti razredi učence učijo o akustiki in opremi, da bi jih pripravili na življenje kot inženir oddajanja. Izkušnje lahko pridobite tudi z iskanjem dela pomočnika tonskega tehnika v studiu ali prizorišču za nastop.
Tehnik ali mešalnik zvoka je v prvi vrsti odgovoren za vzdrževanje in postavitev zvočne opreme. Običajno obstaja vrsta mikrofonov in kablov, ki jih je treba pravilno priključiti na zvočno ploščo in ustrezno testirati, preden se lahko pojavi kakršna koli zmogljivost. Tonski tehnik mora imeti močne akustične čute, da ve, kdaj nekaj zveni dobro ali je treba prilagoditi. Zvočni tehnik izvaja prilagoditve, da bi dosegel večjo jasnost in moč signala.
Zvočni tehnik mora imeti veliko veščin, da lahko dobro opravlja to delo. Največja lastnost so odlične sposobnosti obvladovanja stresa, saj je večina oddaj in odrskih nastopov v živo, prilagajanje pa je treba opraviti hitro. Komunikacijske veščine so tudi nujne, saj bo tonski tehnik pogosto nadzoroval številne pomočnike in delal z režiserji, zato mora jasno povedati zvočne potrebe obema stranema. Prav tako mora tehnik imeti tako imenovana “dobra ušesa” in biti sposoben slišati majhne razlike ali težave, ki jih drugi ne bi opazili.
Tonskega tehnika je mogoče najti, ki dela na različnih lokacijah. Najpogostejši prostor za to delo je v radiodifuzijskih studiih za radio in televizijo. Odrski nastopi zahtevajo tudi veliko mikrofonov in mešalnika zvoka, da se glasovi z odra jasno prenesejo do občinstva. Drugo mesto, kjer si tonski inženirji najdejo delo, so glasbeni nastopi, da bi v klubu ali gledališču odlično ujeli inštrumente in glasove.