Zvezna izjava pod prisego je izjava, vložena ali predložena uradu, ki ima zvezni organ v neki jurisdikciji ali območju odgovornosti, kot je zvezno sodišče ali organ za pobiranje davkov. Izraz zaprisežene izjave izvira iz srednjeveške latinščine in pomeni »tisti, ki je prisegel«. Zato je zvezna izjava pod prisego obrazec, pismo ali drug pisni instrument, vložen pri uradu zvezne vlade, ki vsebuje neko izjavo ali niz dejstev, za katera je avtor prisegel, da so resnica pod prisego.
Mnogi menijo, da je to pravni dokument, ki se uporablja samo v sodni dvorani, je lahko zvezna izjava pod zakletvijo dejansko katera koli pisna izjava, ki jo oseba ali organizacija vloži pri katerem koli zveznem organu. Na primer, podpis izjave, dane zveznemu uradniku kazenskega pregona, kot je zvezni maršal, in prisega, da je resnica, je v resnici zvezna izjava in ima s seboj enake pravne posledice, kot če bi bila dana zveznemu sodišče. Podpis zvezne davčne napovedi, ki prisega, da so informacije, ki jih vsebuje, resnične, je tudi oblika zvezne izjave.
Ko je tožba vložena pri zveznem sodišču, vlogi običajno spremlja zvezna izjava. Ta izjava pod prisego običajno predstavlja tožnikov primer in, ko je prisegla, da je resnična, sproži pravni postopek. Ko zadeva napreduje, se lahko v dokaze vključijo tudi druge izjave pod zapriseženo predstavo. Primeri za to so lahko izjave obdolženca ali drugih, ki prisegajo, da je zadeva neutemeljena, ali izjave pod prisego, ki zagotavljajo dejanske dokaze posameznikov ali organizacij, za katere obe strani sprejemata, da so dejanske brez neposrednega pričanja v sodni dvorani. Obstajajo tudi primeri, ko se zvezna izjava pod prisego vnese kot dokaz namesto neposrednega pričanja, da se zaščiti identiteta posameznika, katerega dobro počutje bi lahko bilo ogroženo, če bi njegova identiteta postala znana.
Zvezna izjava pod prisego je običajno napisana v posebni obliki zaradi pravne enotnosti, čeprav ni nujno, da je tako. Ta oblika se običajno začne z izjavo, imenovano začetek, ki identificira zavezanca, osebo, ki daje izjavo, in razloge, zakaj so izjave podane. Sledijo trditve, ki so seznam izjav ali dejstev v dokumentu, ki so zaradi jasnosti običajno oštevilčeni.
Za trditvami sledi izjava o dejstvih, ki jasno navaja, da so podani trditvi resnični in dejanski, kolikor je zavezanec vedel. Prav tako priznava, da bo kakršna koli napačna izjava v izjavo prinesla obtožbo krive prisege. Nazadnje, potrdilo, ki se v nekaterih pravnih jurisdikcijah imenuje jurat, na dokument uporabi tretja oseba, kot je notar ali sodni uradnik. Navaja več pomembnih dejstev v zvezi s prisego, vključno s tem, kdo je podal izjave v izjavi, kdo je prisegel, s čimer je potrdil, da je izjava resnična, kdo je izvajal prisego, kdo je bil priča prisegi, kdaj je bila prisega prisegla in kje je bil zaprisežen.