Kadar koli je denar izposojen, je predmet obrestne mere. Banke si pogosto posojajo denar, obrestno mero, ki jo zaračunavajo, pa določa ameriška centralna banka Federal Reserve, ki je centralna banka Združenih držav. Ko komercialne banke najemajo posojila neposredno pri Federal Reserve, je obrestna mera, ki se zaračuna, znana kot zvezna diskontna mera. Je predmet velike pozornosti ekonomistov in vlagateljev kot indikator in napovedovalec gospodarskih razmer.
Zvezna diskontna stopnja je višja od obrestne mere zveznih skladov, ki je obresti, ki si jih banke zaračunavajo za kratkoročna posojila. Obrestno mero zveznih skladov določa tudi Federal Reserve, vendar je ne smemo zamenjevati z diskontno obrestno mero. Banke morajo imeti določen znesek svojih skupnih vlog v rezervi kot gotovino. Ko banka pade pod ta zahtevani odstotek, se bo čez noč zadolžila pri drugih bankah ali v skrajnem primeru pri Federal Reserve.
Ko v novicah slišimo, da je ameriška centralna banka Federal Reserve, imenovana tudi “Fed”, zvišala ali znižala obrestne mere, je zvezna diskontna mera ena od teh obrestnih mer. Če se obrestne mere, vključno z zvezno diskontno mero, znižajo, bankam olajša in ceneje pridobitev denarja, ki je potreben za izpolnitev obveznih rezerv. Če se obrestne mere dvignejo, je bankam pridobivanje sredstev dražje. Ne glede na to, ali je v smislu obresti za banke drago ali poceni, da dobijo posojila, se odraža v obrestih, ki jih stranke banke plačujejo za posojila.
Na primer, enostavno je opaziti, da se hipotekarne obrestne mere postopoma povečujejo ali znižujejo skupaj z zvezno diskontno stopnjo. V splošni smeri diskontne mere nihajo tudi obrestne mere na potrdila o vlogi in varčevalnih računih. V praksi se visoke in nizke obrestne mere prevedejo v pomanjkanje ali razpoložljivost denarja v gospodarstvu.
Zvezna diskontna stopnja je tako pomembna prav zato, ker nadzoruje razpoložljivost denarja. Če je v gospodarstvu »preveč« denarja, lahko pride do hitre rasti, vendar pride tudi do inflacije cen, ki lahko povzroči kratek stik gospodarske rasti, če uide izpod nadzora. Po drugi strani pa premalo denarja zavira sicer zdravo rast ali preprečuje okrevanje gospodarstva v depresiji ali recesiji. Vzdrževanje tega občutljivega ravnovesja je naloga Zveznega odbora za odprti trg, ki odloča, kdaj bo dvignil ali znižal zvezno diskontno stopnjo in za koliko.