Zunanji omrežni adapter je naprava, ki se uporablja za povezavo računalnika z omrežjem, običajno z lokalnim omrežjem (LAN) ali internetno povezavo. Te naprave se običajno povežejo z računalnikom prek vrat za univerzalno serijsko vodilo (USB) in lahko omogočajo žično ali brezžično povezavo. To je v nasprotju z notranjim omrežnim adapterjem, ki se poveže neposredno z matično ploščo računalnika in ga je običajno treba namestiti v notranjost računalnika, tako da odprete ohišje računalnika. Zunanji omrežni adapter je mogoče hitreje povezati z računalnikom in je običajno precej prenosen.
Večina računalnikov se poveže z internetom ali omrežjem prek neke vrste omrežnega adapterja. Ta adapter omogoča, da se računalnik poveže prek žice, pogosto s kablom za prenos podatkov, kot je kabel Ethernet, ali brezžično. Številni računalniki imajo notranji adapter, vgrajen na matični plošči računalnika ali kot ločeno kartico, nameščeno v notranjosti računalnika in priključeno neposredno na matično ploščo. Za računalnike, ki nimajo te vrste adapterja, pa je zunanji omrežni adapter pogosto popolna rešitev za potrebe omrežnih uporabnikov računalnika.
Zunanji omrežni adapter se običajno poveže z računalnikom prek vrat USB na računalniku in je običajno dokaj majhen. Velikost je običajno odvisna od vrste adapterja, ki se uporablja, in od tega, ali je adapter namenjen za žično ali brezžično omrežje. Za žično omrežje ima omrežni adapter pogosto preprosto ženska vrata za povezavo, kot je ethernetni kabel, ki poteka med adapterjem in usmerjevalnikom ali zvezdiščem za omrežje. To omogoča, da se računalnik poveže neposredno v omrežje in običajno traja le nekaj trenutkov za nastavitev.
Brezžična omrežja se lahko povežejo tudi z zunanjim omrežnim adapterjem in te naprave bodo pogosto nekoliko večje od žičnih adapterjev. Ta vrsta adapterja je lahko videti kot kartica in se običajno poveže z vrati USB na računalniku. Ima lahko tudi majhno anteno za izboljšanje delovanja kartice in sprejema močnejši signal iz brezžičnega usmerjevalnika ali zvezdišča. Nastavitev zunanjega omrežnega vmesnika za brezžično omrežje bo morda zahtevala nekoliko več truda, uporabnik pa bo morda moral vedeti tudi ime in geslo za brezžično omrežje, s katerim se poskuša povezati.