Zračni tok je masa gibljivega zraka. Povzročajo jih številni pogoji, predvsem pa razlike v tlaku in temperaturi. Zračni tokovi oblikujejo in nanje vplivajo zemeljsko podnebje in vreme ter jih letala in leteče živali doživljajo kot veter, tako na površini Zemlje kot v zraku. Zračni tokovi so oblikovali tudi zgodovino sveta, saj so že od antičnih časov vplivali na trgovske in raziskovalne poti oceanskih jadrnic.
Podnebje in vreme na Zemlji je izjemno kompleksen sistem številnih medsebojno povezanih komponent, od katerih so zračni tokovi le ena komponenta. Zračni tok običajno nastane zaradi enega od dveh pogojev. Razlika v zračnem tlaku ali temperaturi med dvema zračnima masama je daleč najpogostejša, vendar obstajajo tudi druge vrste zračnih tokov, kot je curek.
Ko imata dve zračni masi različen zračni tlak, nastane zračni tok, ko zrak teče iz območja višjega tlaka v območje nižjega tlaka. Ta vrsta zračnega toka je pogosta na zemeljski površini ali blizu nje, tokovi zračnega tlaka pa so vir velikega dela površinskega vetra planeta. Na vremenski karti so razlike v tlaku pogosto označene s črtami, imenovanimi izobare. Same izobare povezujejo območja enakega atmosferskega tlaka. Ko se pojavijo zelo blizu skupaj, je na relativno kratki razdalji prisotna velika razlika v zračnem tlaku med zračnimi masami, zaradi česar zračni tokovi zelo hitro tečejo v obliki močnih vetrov.
Temperaturni tok ali naraščajoči zračni tok nastane, ko se srečajo zračne mase različnih temperatur. Hladen zrak je gostejši od toplega in ko se hladna zračna masa sreča z maso toplejšega zraka, se toplejši zrak nagiba k dvigu in tvori naraščajoči zračni tok. Ta interakcija med toplim in hladnim zrakom je vir neviht in v skrajnih primerih tornadov.
Curek je vrsta zračnega toka, ki nastane zaradi velikih temperaturnih razlik med zračnimi masami. Včasih je označena kot reka hitrega zraka, ki pogosto teče s hitrostjo več kot 200 milj na uro (320 km/h), zaradi česar je dobila ime. V vsakem trenutku lahko visoko nad zemeljsko površino tečejo kar štirje ali več različnih curkov, ki krožijo okoli sveta na nadmorski višini približno 4 km. Par curkov, polarni curek in tropski curek, tečeta od zahoda proti vzhodu tako na severni kot na južni polobli.