Zmota dvoumnosti je napaka logike, kjer pomen izjave ni povsem jasen. To lahko ustvari izjave, ki so tako prepričljive kot nepravilne, bodisi po naključju bodisi po načrtu. Neustrezna fraza je pogosto odgovorna za nenamerni humor. Obstaja veliko vrst dvoumnih zmot, med najpogostejšimi so zmote dvoumnosti, amfibolije in naglasa.
Jezik je vsestransko in subtilno orodje, ki lahko izkoristi izbiro besed, fraz, kontekst in poudarek za oblikovanje pomena. Včasih lahko več interpretacij povzroči zmedo. Nejasne izjave morda sploh nimajo jasnega pomena. Nejasna ali zmedena izjava, ki poslušalca ali bralca pripelje do napačnega zaključka, je zmota dvoumnosti.
Dvoumnost je pogosta zmota dvoumnosti, kjer se beseda ali besedna zveza uporablja z dvema različnima pomenima. V tem primeru je sklep narejen, kot da bi obstajal samo en pomen. »Vznemirljive knjige so redke in redke knjige so drage, zato so vznemirljive knjige drage,« je primer dvoumnosti. Vsak del izjave je dejanski, vendar ima beseda “redko” dva podobna, a različna pomena.
Amfibolija povzroča zmedo z uporabo besed ali besednih zvez, ki jih je mogoče razlagati na različne načine. Na primer, ko je poslušalec zaslišal »Najemodajalec je najemnika vrgel iz stanovanja«, si poslušalec to razlaga tako, da je najemodajalec izselil najemnika. Poslušalec bi lahko izmenično domneval, da je najemodajalec fizično napadel in izstrelil najemnika na ulico. Kontekst in izkušnje vodijo v domnevo, da je prva verjetnejša, vendar sta obe možni interpretaciji, kar ustvarja zmoto dvoumnosti.
Naglas lahko postane vir zmede, če besedni poudarek spremeni pomen. Na primer, vsaka sarkastična izjava, vzeta iz konteksta, se lahko pojavi kot argument, ki podpira nasprotno stališče. Ko je to namerno, je to še posebej cinična zmota dvoumnosti. Odvisno od poudarka, »Jeff danes ni pokosil moje trate« bi lahko pripeljalo poslušalca do prepričanja, da je Jeff kosil trato nekoga drugega, da je kosil nekaj drugega ali da je svojo trato pokosil drugi dan.
Formalne in neformalne razprave, razprave, argumenti in celo preproste izjave so ranljive za zmote. Pogosto je zmota dvoumnosti nenamerna, zaradi slabe izbire besed ali nerodnega fraziranja ali zaradi dejanske napake v govorčevi logiki. Subtilne zmote so lahko tudi namerne, namenjene zmedi vprašanja, prikrivanju slabosti argumenta ali povezovanju z nepovezanimi točkami. Prepoznavanje in razkrivanje teh pomanjkljivosti lahko hitro poruši sicer prepričljive argumente.