Kaj je zmota Ad Baculum?

Med vsemi logičnimi zmotami, uporabljenimi v besednih argumentih, je ena najbolj preziranih, a pogostih, sklicevanje na strah, ki se uradno imenuje zmota ad baculum. Latinski prevod za ad baculum je »prepirati se z osebjem«. Uporaba te tipično napačne razpravne taktike običajno vključuje opustitev poskusov zmage v razpravi v korist uporabe taktike strahu, da se spor konča hladno. Na področju formalne logike zmota ad baculum običajno sledi precej formuličnemu pristopu:
Če se A strinja z B, potem C; C je slaba, slaba stvar; sprejetje B je zmagovalni pristop.

Zmota ad baculum se uporablja za sklepanje o posledicah na običajne ali celo katastrofalne načine. Na otrokovo trditev: »Ni nezdravo, če pojem samo še en piškotek«, lahko starš odgovori z: »Pojdi stran ali ti nikoli več ne bom dal piškotka.« V odgovor na zatiranega državljana, ki izjavi: »Z nami se ne ravna dostojanstveno«, lahko vladajoča moč odgovori z besedami in dejanji: »Pojdi domov ali trpi posledice«.

Ni pa vsaka izjava ad baculum zmota. Argument bi lahko bil aluzija na strah ali grozeče posledice, ki se bodo dejansko zgodile, če bo izvedena vodilna izjava zagovornika. Na primer, če oseba krši zakon, bi lahko rekli, da bo kaznovana ali zaprta, če jo bodo ujeli. Ker ljudje na splošno ne marajo izgubljati denarja ali preživeti časa v zaporu, je mogoče trditi, da se je treba izogibati kršenju zakona. Ta argument bi bil logičen, vendar še vedno ad baculum, saj ne poskuša obravnavati globljih, moralnih in etičnih premislekov, povezanih s kriminalnim vedenjem.

Ljudje se srečujejo z zmoto ad baculum v mnogih vidikih vsakdanjega življenja. Agnostiki trdijo, da kongreganti več organiziranih religij postanejo žrtev zmote ad baculum, ko predajo svojo vero v neznano, vendar šele potem, ko jim povedo o prekletju, ki čaka neverujoče. Nasprotno pa verniki na to podrejenost gledajo kot na temelj njihove vere v višjo silo. Vodja lahko trdi, da bi morala biti izguba službe zadosten razlog za soočanje s posebno nepriljubljenim vidikom delovnega mesta. Učenec lahko reče: »Učenje vsake od 42 logičnih zmot je pretirano,« na kar lahko učitelj odvrne: »Spoznaj jih vse in dobi A; poznaš le nekaj in dobiš F.”