Kortikosteroidi so sintetična zdravila, ki posnemajo kortizol, hormon, ki ga proizvaja nadledvična žleza. Bolnike, ki so predpisani zmerno zaradi kratkoročnih in dolgoročnih učinkov, je treba postopoma odvajati od teh steroidov v procesu, imenovanem zmanjševanje kortikosteroidov. Zmanjšanje teh zdravil ali postopno zniževanje odmerka je potrebno zaradi hudih odtegnitvenih simptomov, ki se lahko pojavijo.
Kortikosteroidi, kot je prednizon, so predpisani za zdravstvena stanja, ki jih povzroča disfunkcija imunskega sistema, kot so revmatoidni artritis, ulcerozni kolitis in lupus. To zdravilo deluje tako, da zmanjša vnetje z zmanjšanjem proizvodnje vnetnih kemikalij. Prav tako zavira imunski sistem z omejevanjem delovanja belih krvnih celic.
Glavni stranski učinek tega zdravljenja pa je, da nadledvična žleza preneha proizvajati kortizol naravno. Zmanjšanje kortikosteroidov je potrebno, da lahko telo začne proizvajati zadostne količine kortizola. Če se zdravilo nenadoma prekine, se pojavijo odtegnitveni simptomi. V hudih primerih lahko to povzroči eksogeno insuficienco nadledvične žleze in nadledvično krizo.
Tudi če je zmanjševanje kortikosteroidov postopno, se lahko pojavijo odtegnitveni simptomi. Ti simptomi lahko vključujejo bolečine v sklepih in mišicah, utrujenost ter slabost in bruhanje. Nekateri bolniki imajo tudi glavobole, zvišano telesno temperaturo in nizek krvni tlak. Tveganje za te simptome in njihove stopnje resnosti so lahko povezane z odmerkom in dolžino časa, ko bolnik jemlje zdravilo.
Resnost teh učinkov je mogoče zmanjšati na najmanjšo možno mero s postopnim zmanjševanjem, ki traja tedne ali celo mesece. Daljši in višji odmerek kortikosteroidov, ki jih je bolnik jemal, vpliva na zmanjšanje. Na primer, predlagani tečaj za bolnika, ki jemlje 40 miligramov na dan, bi bil zmanjšanje odmerka za 5 miligramov na teden, dokler ne doseže 20 miligramov. Nato bi odmerek zmanjšali za 2.5 miligrama na teden. Ko dosežete 10 miligramov na teden, bi bolniku svetovali, da zmanjša za en miligram na teden do zaključka.
Če se zmanjševanju kortikosteroidov izognemo ali pohitimo, se lahko pojavi eksogena insuficienca nadledvične žleze. V tem primeru nadledvične žleze ne morejo dovolj hitro proizvesti zadostnih količin kortizola, kar povzroči zatiranje osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza. To posledično zmanjša sposobnost pacienta, da se odzove na stres zaradi šoka, utrujenosti in nizkega krvnega tlaka. Pojavijo se tudi bolečine v sklepih in mišicah, slabost in bruhanje ter splošna šibkost.
Če se ne zdravi, lahko to povzroči krizo nadledvične žleze, življenjsko nevarno stanje. Poleg simptomov eksogene insuficience nadledvične žleze se pri bolnikih pojavijo bolečine v trebuhu, zmedenost ter pospešen srčni in dihalni utrip. Pogosti znaki so tudi izpuščaj, dehidracija in izguba teže. Če se ne zdravi, lahko pride do epileptičnih napadov, kome in smrti. Smrt nastopi zaradi cirkulacijskega kolapsa in srčne aritmije. Glavni način zdravljenja teh stanj je ponovno oskrbo telesa s kortikosteroidi. Tako kot pri prvotnem zdravljenju bo bolniku, ko bo okreval, ponovno svetoval, naj sledi programu zmanjševanja kortikosteroidov.