Zmanjšani relativni stavek je relativni stavek z izpuščenim relativnim zaimkom in glagolom »biti«. Na primer, stavek »prenosni računalnik, ki je na mizi« lahko poenostavimo v »prenosni računalnik na mizi«, da postane relativni stavek zmanjšan relativni stavek. Relativni stavek se lahko zmanjša, če je glagol napreden ali pasiven in če mu sledi predlogna besedna zveza. Lahko se tudi zmanjša, če mu sledita nov subjekt in glagol. Pisci in govorci ne morejo zmanjšati stavka, če ji sledi pridevnik ali samostalnik.
Pisci ali govorci lahko zmanjšajo relativno klavzulo, če ji sledi predlog, kot je “in” ali “on”. Na primer, stavek »knjige, ki so na knjižni polici« vsebuje relativni stavek s predlogom »on« za njim. To pomeni, da je stavek mogoče izraziti z zmanjšano relativno klavzulo, tako da odstranimo relativni zaimek »to« in spregatev glagola biti »so«. Ta stavek bi potem postal “knjige na knjižni polici.” Z zmanjšanjem stavka je stavek bolj jedrnat in enostavnejši, ne da bi pri tem izgubil pomen.
Do slovnične pravilne redukcije relativnega stavka lahko pride tudi, če klavzule sledi pasivni glagol. Pasivni glagoli so glagoli, pri katerih subjekt deluje na predmet, v nasprotju s subjektom, ki deluje na predmet. Na primer, stavek “žoga, ki jo je brcnil moški, je bila oranžna” je mogoče poenostaviti z uporabo zmanjšane relativne klavzule. Skrajšana različica stavka se glasi “žoga, ki jo je brcnil moški, je bila oranžna.”
Govorci angleškega jezika lahko uporabljajo tudi zmanjšano relativno klavzulo, če je glagol, ki sledi klavzuli, progresiven, na primer glagol »nakupovati« ali »prepirati se«. Progresivni glagoli se končajo z “ing” in so v teku, v sedanjiku. Na primer, stavek relativne klavzule »mož, ki se prepira, je moj prijatelj« lahko zmanjšamo. Zmanjšanje vključuje odstranitev relativnega zaimka »kdo« in glagola biti »je«, kot vedno. »Človek, ki se prepira, je moj prijatelj« je okrajšana različica primera z relativno klavzulo.
Nekatere okoliščine niso primerne za zmanjšano razmerje, na primer tiste, ki jim sledi pridevnik ali samostalnik. Na primer, stavka »Knjiga, ki je zelena, je moja« ni mogoče poenostaviti, ker relativnemu stavku »ki je« sledi pridevnik »zelena«. Nepravilna, zmanjšana različica stavka bi bila »zelena knjiga je moja«. Stavka, kot je “ženska, ki je medicinska sestra, trdo dela”, ni mogoče poenostaviti, ker relativnemu stavku sledi samostalnik. Nepravilna različica stavka bi se glasila “ženska, ki medicinska sestra trdo dela.”