Zloraba diskrecijske pravice opisuje situacije, v katerih sodišče v zadevi preseže zakonske meje in nekomu odvzame pravico do poštenega sojenja v postopku. V primerih, v katerih je prišlo do zlorabe diskrecijske pravice, lahko revizija zadeve s strani višjega sodišča v pritožbi povzroči razveljavitev sodbe. Vendar je dokazovanje zlorabe diskrecijske pravice izjemno zahtevno in običajno je treba dokazati, da je sodišče ravnalo tako daleč izven meja, da je preprosto neubranljivo.
Od sodnikov se pričakuje, da bodo zakon uporabljali pošteno in pravično, ne glede na to, kdo je pred njimi na sodišču. Vendar jim je dovoljeno nekaj diskrecije. Sodniki odločajo o tem, kakšne vrste dokazov je treba sprejeti, vključno s tem, kdo sme pričati; obravnava predloge, podane med zadevo; in pripraviti kazen, če je kdo obsojen. Čeprav obstajajo pravila, ki urejajo vse te postopke, obstaja nekaj manevrskega prostora, ki sodnikom omogoča, da obravnavajo posamezen primer in sprejmejo poštene odločitve.
Če sodišče uporabi napačen zakon ali ravna na način, ki je očitno nezakonit, na primer zatiranje priče, ki bi lahko posredovala pomembne informacije, je to zloraba diskrecijske pravice. Podobno se lahko šteje za zlorabo diskrecijske pravice, če sodišče sprejme odločitev, vendar je ne more podpreti z dokazi ali drugače ravna na način, ki ni razumen ali utemeljen.
Ni nujno, da je prisotna slaba vera, da se dokaže zloraba diskrecijske pravice. Včasih je to nedolžna napaka. Sodnik se morda na primer ne zaveda pomena dokazov ali pa morda ne pozna precedensa, ki je vzpostavil drugačen način pristopa k dani pravni zagati. Sodniki lahko delujejo tudi na podlagi ponotranjenih predsodkov in se na zavestni ravni ne zavedajo dejstva, da ne uporabljajo prava pravično.
Višja sodišča morajo videti jasne dokaze o zlorabi diskrecijske pravice, kot so neenake kazni za podobne storilce kaznivih dejanj ali jasne dokaze, da je bila priča nezakonito izključena iz primera. Višje sodišče pretehta potrebo po ohranitvi sodne presoje z enako pomembno potrebo po zagotovitvi, da imajo vsi ljudje dostop do poštenega sojenja. Če je nižje sodišče res ravnalo na način, ki kaže na zlorabo diskrecijske pravice, bo njegova sodba razveljavljena in bo treba izvesti novo sojenje.