Zlo oko je vraževerno prepričanje, da lahko nekateri ljudje škodujejo drugim, če jih gledajo na določen način. Oseba, ki nekomu daje zlo oko, lahko to stori namerno, da povzroči škodo, ali nenamerno zaradi občutka zavisti do osebe, ki jo gleda. Žrtev lahko utrpi posledice, kot so splošna smola, bolezen ali celo smrt.
Najpogostejša različica zlega očesa v folklori je tista, ki jo povzroča zavistni pogled. Gre torej za svarilo, tako proti grehu zavisti kot grehu pretiranega ponosa. Prekletstvo je mogoče dati ne le drugim ljudem, ampak tudi otrokom, živini in neživim predmetom, ki jih zavist gleda.
To prepričanje izvira iz Bližnjega vzhoda, sredozemske Evrope ter južne in srednje Azije. Prisotna je tako v islamskem kot v judovskem izročilu in se je razširila v severno Evropo in Ameriko. Na nekaterih območjih naj bi modre oči še posebej nagnjene k zlobnemu očesu. To je lahko zato, ker modrooki tujci verjetno niso seznanjeni z lokalnimi običaji in tabuji glede gledanja drugih ali občudovanja lastnine drugih ali otrok.
Ljudska zdravila proti učinkom zlega očesa so v izobilju. Kohl, ena najstarejših kozmetičnih izdelkov na svetu, se že stoletja tradicionalno nanaša na oči moških, žensk in otrok na Bližnjem vzhodu kot oblika zaščite. V Indiji iz istega razloga na lica nanesejo rdeč pigment, imenovan kumkum, v Bangladešu pa na čelo otrok narišejo črne pike, da to preprečijo. Številna zdravila vključujejo sežiganje določenih snovi in/ali recitiranje določenih molitev.
Amuleti so ena najpogostejših zaščit pred zlim očesom. V starem Rimu so verjeli, da različni falični amuleti in nespodobne kretnje rok odganjajo prekletstvo. Zaščitni nakit je še posebej pogost v Turčiji, kjer je modrim očem podoben dizajn znan kot nazar. Na Bližnjem vzhodu ima amulet, znan kot roka hamsa, obliko oči in naj bi ščitil uporabnika. Roka hamsa je versko pomembna tako za Jude kot za muslimane.