Zlato pravilo je ideja, da bi morali ljudje ravnati z drugimi na enak način, kot bi sami želeli, da se ravna z njimi. Pogosto je izraženo kot »Stori drugim, kot bi želel, da storijo tebi«, kar je en prevod svetopisemskega verza, Luka 6:31. Različice tega koncepta, imenovane tudi etika vzajemnosti, lahko najdemo v številnih religijah in skozi zgodovino. Nekatere različice pozivajo ljudi, naj ljubijo druge ljudi ali se izogibajo škodi drugim. V vsakem primeru je temeljna tema, da je treba do drugih ljudi ravnati prijazno in spoštljivo.
Zgodovina
Ni jasno, kdaj je bilo zlato pravilo prvič izraženo in kdo. V starozavezni knjigi Leviticus, ki je bila napisana okoli leta 1400 pred našim štetjem, piše v 18. verzu, 19. poglavje: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Kitajski filozof Konfucij, ki je živel od 551 do 479 pr.n.št., naj bi zapisal: »Ne delaj drugim tistega, česar ne želimo, da storijo nam«. Hindujsko besedilo, napisano v približno istem časovnem obdobju, Mahabharata, vključuje stavek: “Ne delaj drugim, kar bi povzročilo bolečino, če bi bilo tebi.” Podobni koncepti so izraženi v taoizmu, budizmu, zoroastrizmu in številnih drugih religijah in filozofijah.
V Literaturi
Zlato pravilo najdemo tudi v starodavnih besedilih iz Grčije, Egipta, Babilona, Perzije, Indije in drugih držav. Vsa ta besedila niso izrecno verska ali filozofska. Na primer, v Homerjevi Odiseji, za katero se domneva, da je bila napisana nekje v letih 600–800 pr.n.št., en lik pravi: »Zate bom skrbel tako, kot bi moral biti zase v isti potrebi.«
Interpretacije
Kljub navedenemu cilju tega koncepta, da druge obravnava kot enakovredne, so ljudje skozi zgodovino uporabljali druge interpretacije zlatega pravila. Nekateri ljudje in kulture na primer menijo, da nekateri drugi ljudje niso vredni ravnanja v skladu z zlatim pravilom, kot so njihovi sovražniki, pripadniki drugih kultur ali ljudje, ki so zagrešili kazniva dejanja ali napačna ravnanja. V drugih primerih so ljudje ta koncept razlagali kot le opomin, da bi se izognili škodi drugim, in ne kot poziv, da naredimo nekaj dobrega zanje.
Vzajemnost in nagrada
Na splošno je namen zlatega pravila spodbujati empatijo. Če razmislimo o tem, kako prijazno bi si nekdo želel, da se z njim ravna, je lahko sočuten pri ravnanju z drugimi. Ne glede na to, kako nekdo ravna z drugimi, ni nobenega zagotovila, da bo enako vedenje vzajemno ali vrnjeno. Tako tisti, ki upoštevajo to pravilo, to pogosto počnejo v upanju, da bo nekoč vsak človek prijazno ravnal z drugimi in bo prejel prijaznost od drugih. Drugi bi to lahko storili v upanju, da bo njihovo ravnanje z drugimi prineslo dobro karmo ali blagoslove, tudi če na njihovo empatijo ne odgovorijo vsi, s katerimi se družijo.