Vaskularni stent je medicinski pripomoček, namenjen za vstavljanje v krvno žilo, da ostane odprta. Naprava se implantira med medicinskim posegom pod vodstvom radiologa za pomoč pri namestitvi in se lahko uporablja za zdravljenje različnih težav. Vaskularni stent se izvaja v številnih bolnišnicah in klinikah po vsem svetu, in ko bo na voljo kot možnost zdravljenja, se bodo zdravniki o tem pogovorili s svojimi pacienti.
Obstajata dve osnovni kategoriji žilnih stentov. Prvi je goli stent, imenovan tudi žični stent. Sestavljen je iz majhnega zložljivega žičnega okvirja. Pri operaciji se naprava skozi kateter vpelje v želeno krvno žilo in nato razširi, da veno ostane odprta. Kri mora prosto teči skozi žilo okoli naprave, čeprav bo morda moral bolnik jemati zdravila za redčenje krvi, da prepreči strjevanje in okluzije.
Pokrit stent ali presaditev stenta ima prevleko iz tkanine. Med postopkom vstavljanja je strnjen in ko je na mestu, se lahko odpre, da zadrži krvno žilo odprto. Običajna uporaba te naprave je pri postopkih za zdravljenje anevrizme, kjer je cilj speljati kri po območju otekline v krvni žili. Kri lahko teče skozi presadek, kar zmanjša obremenitev žile in zmanjša tveganje za rupturo.
Bolnikom z zoženimi, utrjenimi ali zamašenimi krvnimi žilami lahko poleg anevrizme priporočamo stentiranje. Pacient je lahko buden za postopek, odvisno od tega, kje je naprava nameščena. Zdravnik sodeluje z radiologom, da slika območje, potrdi, da je kateter pravilno vstavljen, in namesti žilni stent, preden ga napihne in izvleče kateter. Ko je žilni stent nameščen, mora bolnik takoj občutiti izboljšanje osnovnega stanja, saj bo težava s pretokom krvi rešena.
Kadar je priporočljiv žilni stent, se bodo bolniki morda želeli pozanimati o tveganjih in koristih postopka ter o morebitnih alternativnih možnostih zdravljenja. Zdravnik bi moral biti sposoben zagotoviti natančno oceno prognoze z različnimi možnostmi zdravljenja, da se lahko pacient informirano odloči o postopku. Pomembno je, da bolniki temeljito pregledajo svojo anamnezo, saj se tveganja lahko spremenijo, odvisno od vprašanj, kot so predhodne reakcije na zdravila ali družinska anamneza srčno-žilnih bolezni.