Kaj je zgornja meja obrestnih mer?

Zgornja meja obrestnih mer je izpeljani instrument, ki imetniku omogoča zaščito pred dvigom obrestnih mer. Instrument poskrbi, da imetnik prejme plačilo, ko obrestna mera doseže določeno raven, znano kot zgornja obrestna mera ali obračunska mera. To periodično plačilo se izračuna glede na obrestno mero na koncu vsakega obdobja, določenega pod zgornjo mejo, ki je lahko en mesec, tri mesece ali šest mesecev. Če se obrestna mera dvigne nad zgornjo mero, se imetniku izplača na podlagi razlike med obema obrestno mero. To plačilo upošteva tudi dolžino določenega obdobja in nominalni znesek pogodbe.

Zgornjo obrestno mero lahko uporabi oseba, ki najame posojilo s spremenljivo obrestno mero. Imetnik zgornje meje morda išče zaščito pred dodatnimi stroški financiranja, ki bi bili posledica dviga obrestnih mer. Običajno bi imetnik ob nakupu plačal premijo za zgornjo mejo. Ta premija se lahko določi z uporabo formule, ki izračuna ceno zgornje meje na podlagi cene serije opcijskih pogodb v istem časovnem obdobju.

Finančna institucija, ki piše zgornjo mejo obrestnih mer, sama ustvarja obrestno tveganje. Institucija bi se pred tem tveganjem običajno zavarovala tako, da bi z drugo institucijo sklenila izravnalno zgornjo mejo obrestnih mer. Druga možnost bi bila sklenitev obrestne zamenjave za zamenjavo obveznosti za posojilo s spremenljivo obrestno mero za posojilo s fiksno obrestno mero. Institucija bi lahko zavarovala tveganje tudi s prodajo terminskih pogodb na trgu finančnih terminskih pogodb.

Zgornja meja obrestne mere ima očitno pomanjkljivost denarnega toka v primerjavi z zamenjavo obrestnih mer, ker se premija plača vnaprej. To vnaprejšnje plačilo bi lahko obravnavali tudi kot prednost, ker so stroški zgornje meje gotovi že od samega začetka. Nekateri izpeljani instrumenti, sprejeti za varovanje pred obrestnim tveganjem, bi lahko v poznejši fazi zahtevali višje stroške. Na primer, zamenjava obrestne mere za zamenjavo obveznosti s spremenljivo obrestno mero za posojila s fiksno obrestno mero imetniku ne bi omogočila koristi od nižjih obrestnih mer. Zgornja meja obrestnih mer imetniku zgornje meje ne preprečuje, da bi užival ugodnosti, če se obrestne mere znižajo.