Zgodovinska aluzija je sklicevanje, običajno v govoru ali pisnem delu, na ljudi ali dogodke, ki imajo zgodovinski pomen in nosijo s seboj določene ideje. Nekdo v ZDA bi lahko na primer imenoval osebo »Benedict Arnold«, kar je sklicevanje na ameriškega generala, ki se je pridružil britanskim silam med revolucionarno vojno. Uporaba te aluzije za sklicevanje na nekoga lahko hitro in jedrnato, vsaj za ameriško občinstvo, pokaže, da je nekdo izdajalec ali »obrne plašč«. Zgodovinsko namigovanje se lahko v literarnih delih uporablja za sklicevanje na dogodke ali ljudi na način, ki naredi dogodke ali like dela bolj relativne.
Namig na splošno, ki ga ne smemo zamenjevati z “iluzijo”, je sklicevanje na nekaj v določenem kontekstu, pogosto govor ali pisno besedilo. Uporaba aluzije, kot je zgodovinska aluzija, deluje kot literarna ali retorična naprava, ki omogoča, da se delo lažje poveže z bralcem ali poslušalcem. Aluzije pogosto temeljijo na kontekstu ali občinstvu določenega dela in so lahko zapravljene za občinstvo, ki ne razume določene reference. Zgodovinsko aluzijo na dogodke, ki so se zgodili v starodavni kitajski zgodovini, na primer, bo večina bralcev v ZDA verjetno zamudila.
To pomeni, da je učinkovitost zgodovinske aluzije pogosto odvisna od tega, ali pisec ali govornik razume svoje občinstvo. Uporaba »Benedict Arnold« je dokaj kulturna in čeprav jo ljudje v ZDA verjetno razumejo, Evropejci morda spregledajo ali ne razumejo v celoti referenco. Obstajajo nekoliko bolj splošna namigovanja, ki pa jih je mogoče narediti, pogosto s sklicevanjem na večje dogodke, ki imajo globalno zavest. Izraz “Waterloo” se pogosto uporablja kot zgodovinska aluzija na bitko pri Waterlooju, v kateri je bil končni poraz Napoleona Bonaparteja, in to sklicevanje bo verjetno razumelo širok spekter zahodnega občinstva v ZDA, Kanadi in v mnogih drugih državah. Evrope.
Pisatelj lahko pogosto uporabi zgodovinsko aluzijo, da vzpostavi povezave med različnimi idejami ali da bralcu omogoči boljše razumevanje potencialno zapletene ideje. Nekdo, ki piše prizor, ki prikazuje bitko v znanstvenofantastičnem okolju, kot je vojna med nezemeljskimi kulturami v daljnem svetu, bi lahko uporabil takšno aluzijo za bolj popolno povezavo z bralcem. Opisi globokih jarkov in oblakov strupenih plinov, ki polnijo zrak, bi verjetno delovali kot zgodovinska aluzija na bojišča prve svetovne vojne, kar bi omogočilo, da se prizor poveže z bralcem in da se počuti bolj realistično in povezano. Politiki in drugi javni govorci pogosto uporabljajo zgodovinske aluzije, da vzbujajo občutke ali podobe v glavah poslušalcev, pogosto za apeliranje na domoljubne ali nostalgične ideologije.