Zgodovina je študij preteklosti, vključno s prazgodovino človeka, vse do našega nastanka v Afriki pred približno 200,000 leti. Na splošno velja, da se moderna zgodovina začne v klasični antiki, okoli leta 800 pred našim štetjem, ko je veliko število učenjakov začelo zapisovati stvari. Herodot iz Halikarnasa (484 pr.n.št. – okoli 425 pr.n.št.) in Tukidid (približno 460 pr.n.št.–približno 400 pr.n.št.) se na splošno štejeta za »očeta zgodovine«, pri čemer slednji še posebej pazi na uporabo znanstvenega pristopa pri preučevanju zgodovine, pripisovanje večjih dogodkov človeški izbiri in ne božjemu posredovanju.
Danes je zgodovina poleg kulturnega in znanstvenega znanja velik del človeškega znanja nasploh, ki se prekrivata z zgodovino. Zgodovinarji dajejo velik poudarek primarnim virom; ljudje pišejo na podlagi dogodkov, ki so jih sami ali njihovi neposredni prijatelji dejansko doživeli, in ne na podlagi sekundarnih virov, pišejo zgolj na podlagi govoric. Pomembne so tudi primerjave med primarnimi viri – brez primerjav je lahko težko potrditi zgodovinske trditve. Očitno bodo zgodovino invazije pisali drugače osvajalci in pokoreni.
Zgodovina je na splošno razdeljena na več širokih potez, da jo je lažje analizirati in razumeti. Prva je prazgodovina, ki sega več kot nekaj sto tisoč let, od začetka človeštva do neolitske revolucije, ki se je začela med 10,000 in 8,000 pr. Neolitska revolucija je naznanila začetek kmetijstva, ustanovitev prvih mest in nekmetijskih razredov.
Tisoče let po neolitski revoluciji so bile ustanovljene različne starodavne civilizacije: Mezopotamija (5000 pr.n.št.), civilizacija doline Inda (3300 pr.n.št.), stari Egipt (3150 pr.n.št.), starodavna Kitajska (3000 pr.n.št.), minojska Kreta (2700 pr.n.št.), Mikenska Grčija (1600 pr.n.št.), Izraelsko kraljestvo (930 pr.n.št.), stari Rim (900 pr.n.št.) in mnogi drugi. Zgodovinarji jih preučujejo od civilizacije do civilizacije, pri čemer je glavni cilj objektivnost.
Konec dobe starodavne zgodovine je poljuben, vendar se pogosto omenja leto 476 CE, ko je padel Zahodni rimski imperij. Med letoma 476 in okoli 1492 je obdobje, znano kot srednji vek, medtem ko se od leta 1492 do danes imenuje moderna doba. Sodobna zgodovina se osredotoča predvsem na zadnjih 500 let.