Zemljevid genoma je vizualni diagram, ki predstavlja celotno genetsko strukturo organizma. Mnogi ljudje zamenjujejo genom z geni, razlika pa je v tem, da so geni le en del genoma, ki je celotna struktura, sestavljena iz drugih komponent, kot sta deoksiribonukleinska kislina (DNK) in ribonukleinska kislina (RNA). V nekem smislu je genski zemljevid oris samo ene sobe v hiši, vendar je zemljevid genoma načrt ne samo hiše, ampak tudi dvorišča, verande in celotne parcele, na kateri hiša sedi. Kartiranje genoma je mogoče uporabiti za vse organizme in živali, verjetno pa je najpogostejša aplikacija mednarodni projekt, imenovan “Projekt humanega genoma”, ki pomaga dekodirati celoten genom človeškega telesa.
Vedno se je treba spomniti, da je zemljevid genoma le predstavitev in ne dejanska stvar sama. Uporablja samo številke, črke in barve za simbolizacijo komponent v jeziku, ki ga ljudje razumejo. Nekateri znanstveniki rišejo zemljevid linearno, kot so vrstice in vrstice barvnih črtnih kod, ki sedijo drug ob drugem ali ena na drugi. Te črtne kode imajo poleg sebe oštevilčeno kodo, na primer »D14S72«, ki se lahko nanaša na določen kromosom. Drugi znanstveniki raje ponazarjajo zemljevid v krogu, z majhnimi barvnimi črtami, postavljenimi ena poleg druge, in številkami tik pod njimi.
Namen zemljevida genoma je locirati druge neodkrite gene z ogledom že odkritih genov, ki lahko služijo kot »mejniki«, zelo podobno kot mejnik na zemljevidu mesta, ki vozniku pove, kam gre. Zaporedna DNK, v kateri so znanstveniki ugotovili, kako so urejene komponente DNK, je lahko tudi drugi mejnik. Z analizo teh genov in DNK lahko znanstveniki izračunajo in napovejo, kateri geni so povezani z njimi, s čimer naredijo zemljevid večji in bolj izčrpen.
Zemljevid genoma je zelo uporaben, ko gre za raziskovanje nekaterih bolezni, zlasti genetskih, kot sta Huntingtonova bolezen in nekatere vrste raka. Znanstveniki običajno sledijo genom, ki jih je družina podedovala iz generacije v generacijo. Ugotovljeno je bilo, da se nekateri genski “mejniki”, ki so bili preneseni, nagibajo k temu, da se približajo specifičnemu genu, odgovornemu za bolezen. Na ta način zemljevid genoma pomaga znanstvenikom zožiti in najti določene gene ter posledično pomaga osebi ali družini sprejeti preventivne ukrepe za pripravo na bolezen ali zaščito pred njo.