Zemeljski tlak se nanaša na naravno gibanje zemeljskih tal. Gibanja pogosto pritiskajo na obstoječe strukture. Včasih se imenuje stranski tlak zemlje, ki se meri s količino napetosti, ki se pojavi na kleti ali podpornih stenah. Obstajajo tri vrste sil, vključno z mirovanjem, pasivnim ali aktivnim zemeljskim pritiskom.
Obstaja običajen rek, da hiša škripi zaradi dejstva, da se »useda«, kar je neposredna referenca na zemeljski tlak. Naravna gibanja in spremembe v tleh povzročajo premikanje temeljev. Večina teh sprememb in premikov je majhnih. Kljub dejstvu, da je večina primerov dovolj majhnih, da ostanejo neopaženi, obstajajo primeri, ko je količina pritiska dovolj močna, da povzroči vidne razpoke, nagibanje, drobljenje ali celo popolno prestavitev.
Učinki zemeljskega tlaka se lahko kopičijo, preden postanejo vidni. Ker se zemeljska tla v določenih časovnih obdobjih nenehno razvijajo in spreminjajo z različno hitrostjo, lahko mine veliko let, preden sploh opazimo kakršne koli posledice. Nekatere vrste tal ali pokrajine so bolj občutljive na spremembe, kar pomeni, da je večja verjetnost, da bodo strukture, zgrajene na teh območjih, propadle ali prej utrpele poškodbe.
Obstaja nekaj teorij, ki poskušajo razložiti vrsto in količino aktivnega zemeljskega tlaka. Ena od teh je Rankinova teorija. Predpostavlja se, da tla in horizontalne strukture ne doživljajo pritiska. Prej je pritisk samo v navpičnih stenah. Napake se pojavijo znotraj določenega parametra in se kažejo kot zagozd v konstrukciji kot posledica sile, ki je vzporedna s steno.
Druga teorija, ki se imenuje Coulombova teorija, pravi, da obstaja aktiven pritisk med strukturo in zemeljskimi tlemi. Pritisk se ne pojavlja samo v vertikalnih strukturah, ampak tudi v horizontalnih. Tlačne sile in trenje iz tal se po teoriji pojavljajo na drugih območjih, ki niso vzporedna s strukturo.
Obe teoriji vključujeta matematične izračune, ki jih je mogoče uporabiti za določitev količine tlaka v tleh. Izračuni se uporabljajo za napovedovanje aktivnega in pasivnega zemeljskega tlaka. S pasivnim pritiskom se stena ali konstrukcija premika proti tlom. V aktivnih primerih se strukture potisnejo stran od tal. Nasprotno pa primeri v mirovanju kažejo, da ni gibanja, bodisi zaradi nepomembnih količin pritiska bodisi zaradi nespremembe zemeljske sestave.