Železno gnojilo je vrsta rastlinskega gnojila, ki se najpogosteje uporablja na travi golf igrišč in za rastline, ki rastejo v alkalnih tleh. Rastline potrebujejo železo v sledovih, da ohranijo zelene liste, železovo gnojilo pa se uporablja za večjo dostopnost železa za rastline, ko ni na voljo v tleh. Prav tako se domneva, da bo uporaba železovega gnojila za oceanski fitoplankton pripomogla k zmanjšanju globalnega segrevanja.
Večina rastlinskih gnojil zagotavlja dušik, fosfor ali kalij, saj rastline ta hranila pridobijo iz tal v največjih količinah. Rastline prejmejo številna dodatna hranila, kot je železo, iz zemlje v veliko manjših količinah. Pomanjkanje železa bo povzročilo, da ima rastlina porumenele liste.
Marsikje je v tleh dovolj železa, da rastlinam zagotovi minimalne potrebe. Alkalna tla, ki jih pogosto najdemo v sušnem podnebju, pa so kisla in nagnjena k vezanju železa, preden rastline lahko absorbirajo hranilo. Čeprav se nekatere rastline dobro obnesejo v alkalnih tleh, mnoge rastline trpijo zaradi pomanjkanja železa. Ko se to zgodi, se uporabi železno gnojilo.
Poleg zagotavljanja železa rastlinam v alkalnih tleh se železno gnojilo pogosto uporablja na območjih, kjer mora biti trava bleščeče zelena. Na primer, igrišča za golf pogosto uporabljajo železna gnojila, da zagotovijo, da ima trava toliko železa, kot je potrebno za ohranjanje bujne zelene rasti. Lastniki stanovanj lahko uporabljajo tudi železno gnojilo, da pridobijo bolj živahno zeleno za svoja dvorišča.
Obstajata dve vrsti železovih gnojil: železov sulfat in kelirano železo. Gnojila iz železovega sulfata so cenejša od svojih kelatnih analogov, vendar se kelirano železo upira vezavi tal, preden ga rastline lahko absorbirajo. Ta gnojila lahko dobimo tudi v tekoči obliki ali obliki zrnc. Čeprav lahko tekoče oblike obarvajo tlakovana območja, na splošno zagotavljajo rastlinam lažje dostopno železo.
Verjetno najbolj zanimiva uporaba železovega gnojila je v raziskavah globalnega segrevanja. Ta raziskava temelji na predpostavki, da ogljikov dioksid, CO2, predstavlja večino toplogrednih plinov, ki prispevajo k globalnemu segrevanju. Fitoplankton, alga, ki je bogata na območjih odprtega oceana, črpa ogljikov dioksid iz zraka in ga uporablja za izgradnjo rastlinskega tkiva. Ko alga odmre, se skupaj z ogljikom, ki ga vsebuje, potopi na dno oceana, ujame ogljik in ga napol trajno odstrani iz ozračja.
Raziskovalci teoretizirajo, da lahko z oskrbo oceanskih alg z železovim gnojilom raste več fitoplanktona in več ogljikovega dioksida se lahko izloči iz ozračja. Ta ideja izhaja iz študij, ki kažejo, da alge živijo in rastejo, dokler se ne porabijo določena mikrohranila, najpogosteje železo. Zato lahko raziskovalci s povečanjem razpoložljivega železa povečajo količino ogljika, ki ga uporabljajo rastline, in ga tako odstranijo iz ozračja.