Nadaljnja združljivost je načelo načrtovanja, pri katerem se program ali kos strojne opreme razvije tako, da ostane funkcionalen v prihodnosti z novo programsko opremo ali napravami. Na primer, računalniški program je običajno napisan v kodi, ki mu omogoča delo z operacijskim sistemom (OS) in strojno opremo, ki je aktualna v času izdaje. Razvijalec, ki ustvarja program z mislijo na združljivost naprej, poskuša zagotoviti, da bo lahko deloval tudi nekaj let pozneje z novim OS in drugačno strojno opremo. Vendar je to lahko precej težko zagotoviti, čeprav je mogoče uporabiti nekatere metode za poenostavitev postopka.
Osnovna ideja za združljivost naprej je poskušati zagotoviti, da bo nekaj ostalo uporabno tudi v prihodnosti. Čeprav je to v nekaterih okoljih dokaj preprosto, je v panogah računalniške in informacijske tehnologije (IT) precej težko doseči. Razvijalec programske opreme pogosto zahteva, da programerji zagotovijo, da koda, ki jo uporabljajo pri izdelavi aplikacije, ostane ustrezna in uporabna pri spremembah, ki se bodo verjetno zgodile. Nepredvidljiva narava nekaterih tehnoloških evolucij pa otežuje združljivost naprej, saj bo nekaj, kar se trenutno zdi preprosto, lahko čez nekaj let veliko bolj zapleteno.
Eden od načinov, na katerega je mogoče doseči združljivost naprej, je uporaba različnih različic programske opreme, ki jih je mogoče izvajati skupaj. Na ta način lahko razvijalec, ki dela na aplikaciji, ki se izvaja z različico 1.2 programa, preprosto zahteva, da imajo uporabniki 1.2, tudi če imajo morda tudi različico 2.5 te iste programske opreme. Več različic je lahko težava, če se ugotovi, da ima starejša večja varnostna pomanjkljivost ali druge težave, ki jih ni mogoče enostavno rešiti. Takrat bodo starejše različice verjetno opuščene in združljivost naprej je izgubljena.
Številni razvijalci programske opreme zagotavljajo, da se popravki in podobne posodobitve uporabljajo za ohranjanje nadaljnje združljivosti njihovih programov. Če je paket razvit za delo z določenim operacijskim sistemom, nato pa je uvedena nova različica tega OS, bo razvijalec tega paketa verjetno zagotovil, da lahko še vedno deluje z njim. Popravki se pogosto uporabljajo za dodajanje osnovnemu programiranju, kar omogoča razvijalcu, da ohrani funkcionalnost brez popolnoma nove izdaje.
Podobno kot združljivost naprej je združljivost za nazaj možnost, da se novejša aplikacija ali datoteka zažene v starejših sistemih. Nova različica programa za obdelavo besedil lahko na primer uporablja vrsto datoteke, ki se precej razlikuje od starejših različic. Brez ustrezne združljivosti za nazaj lahko nekdo ustvari datoteko v novi različici, vendar do nje ne more dostopati prek starejše. Pomembna sta tako združljivost naprej kot nazaj, saj ohranjajo dostopnost podatkov in uporabnikom omogočajo udobno nadgrajevanje opreme in programske opreme.