Sindrom mačjega očesa, znan tudi kot Schmid-Fraccarojev sindrom, je prirojena bolezen, ki se pojavlja pri moških in ženskah. To stanje, ki je očitno ob rojstvu, je diagnosticirano s simptomi, vključno s kolobamo šarenice. Zdravijo se le nekateri simptomi sindroma mačjega očesa, kot so analna atrezija, srčne napake in razcepljeno nebo. Ustrezno se zdravijo tudi drugi simptomi, kot so nizka rast, okvare sečil in ledvic ter skolioza.
Analna atrezija je eden od glavnih simptomov sindroma mačjega očesa, ki ima za posledico pomanjkanje anusa ali anusa, ki je drugače zamašen. To posledično povzroči nezmožnost bolnika, da učinkovito odvaja blato. Analna atrezija se zdravi s kirurškim posegom, bodisi za rekonstrukcijo delujočega anusa ali za izdelavo začasne kolostome. Kolostoma, kjer odpadki prehajajo skozi debelo črevo in iz stome, se pogosto ustvari, ko ima bolnik druge telesne okvare, ki zahtevajo večjo pozornost.
Srčne napake, na primer, lahko zahtevajo bolj prednostno posredovanje. Srčne napake, ki se lahko pojavijo pri sindromu mačjega očesa, se razlikujejo po resnosti in obliki. Operacije za popravilo te vrste stanja se običajno izvedejo čim prej in lahko zahtevajo eno ali več operacij za uspešno popravilo. Včasih srčna napaka ne zahteva kirurškega posega, vendar jo je mogoče medicinsko rešiti, na primer s transkatetrom. V najboljšem primeru se napaka sčasoma odpravi sama od sebe, pri čemer mora bolnik le jemati zdravila za pomoč pri okrevanju.
Razcepe nepca, ki jih opazimo pri tej motnji, so tudi precej spremenljive glede na resnost in obliko. Ta simptom zahteva tudi operacijo kot zdravljenje, ki jo kirurg običajno izvede, ko je dojenček star 12 do 18 mesecev. Ko je razpoka sama popravljena, bo pacient morda potreboval nadaljnje korektivno zdravljenje v obliki zobozdravstvenega dela. Težave z govorom se lahko pojavijo tudi pri korektivnem posegu, zato se kot metoda zdravljenja pogosto uporablja tudi logopedska terapija.
Končno je veliko bolnikov s sindromom mačjega očesa prizadetih zaradi nizke rasti, okvar sečil in ledvic ter skolioze hrbtenice. Nizke rasti se pogosto zdravi s hormonsko terapijo v obliki injekcij človeškega rastnega hormona (HGH). Težave z sečili in ledvicami se, tako kot pri odraslih, popravijo s kirurškim posegom. Skolioza, ukrivljenost hrbtenice, se zdravi postopoma s kirurškim posegom in terapijo z naramnicami.