Zdravljenje ščitnične mase je odvisno od rezultatov zdravniškega pregleda in morebitnih rezultatov preiskav. Mase ščitnice so lahko benigne, kar pomeni, da niso rakave, ali maligne, kar pomeni rakave. Benigna povečana ščitnična masa se imenuje golša in 90 odstotkov časa je posledica pomanjkanja joda. Včasih se lahko na ščitnici tvorijo benigne ciste ali vozliči, zaradi česar je videti povečana. Maligna ščitnična tvorba se običajno kirurško zdravi in ji lahko sledi obsevanje ali pa tudi ne.
Pred začetkom kakršnega koli zdravljenja bo zdravnik opravil fizični pregled, da bi ugotovil naravo ščitnične mase in ugotovil, ali masa posega v druge strukture, kot sta grlo ali sapnik. Če je, ima lahko bolnik težave z dihanjem ali hripav glas. Zdravnik lahko predpiše več testov, da ugotovi, ali je ščitnična masa rakasta. Biopsija s tanko iglo je varna in dokaj neboleča ter lahko pregleda nenormalne celice. Po potrebi se lahko naroči CT (računalniška tomografija), MRI (slikanje z magnetno resonanco) ali ultrazvok. Zdravnik lahko preveri tudi povišane vrednosti serumskega kalcitonina ali serumskega tiroglobulina v krvi, kar lahko kaže na raka ščitnice.
Bolnika, ki ima nerakavo golšo ali cisto ščitnice, lahko testiramo, da ugotovimo, ali ščitnica proizvaja dovolj ščitničnega hormona. Veliko bolnikov z golšo ima normalno raven ščitničnega hormona. Vendar pa mnogi bodisi proizvajajo premalo ščitničnega hormona, v tem primeru imajo hipotiroidizem, ali pa jih proizvajajo preveč, kot pri hipertiroidizmu. V teh primerih lahko hormonska terapija popravi raven ščitničnega stimulirajočega hormona (TSH) v krvi.
Če obstaja sum na raka ali če benigna ščitnična masa pritiska na požiralnik ali sapnik, lahko zdravnik priporoči operacijo za odstranitev celotne ali dela ščitnice ali samo ščitnice. Kirurški poseg je lahko indiciran pri hitro rastoči masi ščitnice. Med operacijo se lahko bezgavke odstranijo, da se prepreči širjenje raka ali da se zadržuje rak ščitnice, ki se je morda že razširil.
Po operaciji lahko bolnik opravi radioterapijo ali vzame peroralni radioaktivni jod, da prepreči širjenje raka ali zmanjša tumor, ki ni bil odstranjen med operacijo. Kemoterapija se pri bolnikih z rakom ščitnice redko uporablja. Bolniki, ki so jim odstranili celotno ali del ščitnice, bodo morali do konca življenja jemati nadomestni ščitnični hormon, da bodo ohranili normalno delovanje ščitnice.