Neozdravljivo bruhanje je prisilno praznjenje želodca, ki se ne odziva na običajne metode zdravljenja. Vztrajno bruhanje lahko hitro privede do dehidracije, lahko pa pride do podhranjenosti ali celo stradanja, če se stanje ne nadzoruje. Neobvladljivo bruhanje je lahko simptom številnih bolezni, od katerih so mnoge resne, zato se mora bolnik posvetovati s svojim zdravstvenim delavcem, da ugotovi vzrok. Po razumevanju osnovnega vzroka lahko zdravnik izbira med različnimi možnostmi za bruhanje, odporno na zdravljenje. Možna zdravljenja vztrajnega bruhanja vključujejo zdravila, dajanje intravenskih tekočin, operacijo, akupresuro in akupunkturo.
Pri nosečnicah se nevzdržno bruhanje imenuje hiperemeza gravidarum. Višje ravni hormonov med nosečnostjo so običajno povezane s slabostjo in bruhanjem. Ženska, ki je noseča z dvojčki, je bolj nagnjena k temu stanju, ker je njena raven hormonov približno dvakrat višja kot pri nosečnici, ki nosi en sam plod. Hyperemesis gravidarum ni isto kot jutranja slabost, ki je običajno povezana z določenim časom ali z vnosom hrane.
Če nosečnica trpi zaradi bruhanja, ki je odporno na zdravljenje, jo bo zdravnik verjetno sprejel v bolnišnico. Tam se ustavi ves peroralni vnos hrane in tekočine. Za zagotovitev prehrane se dajejo intravenske (IV) tekočine. IV lahko vključuje folno kislino in vrsto dodatkov vitamina B.
Vztrajno bruhanje je lahko tudi posledica črevesne blokade. Po operaciji trebuha se lahko tvori brazgotinsko tkivo, črevo se lahko zvije zaradi poškodbe ali pa se v črevesju pojavijo nenormalne izrastke. Zdravljenje običajno vključuje operacijo za odstranitev blokade.
Nekateri bolniki bruhajo kot odgovor na signale, ki jih prejmejo iz možganov. Signali so lahko senzorični, kot so vonji, ali pa reakcija na kemikalije v krvi, kot so nekatera zdravila. Bruhanje se lahko ustavi, če se vir signalov odpravi ali blokira. Pri zdravilih bi lahko pomagalo drugačno zdravilo ali odmerek. Zdravnik lahko predpiše tudi zdravila, ki blokirajo signale, ki jih pošiljajo možgani.
Kemoterapija lahko povzroči nevzdržno bruhanje, zlasti pri bolnikih, ki prejemajo kombinirano kemoterapijo s cisplastinom. Morda ni priporočljivo spreminjati bolnikovega zdravljenja, zato se lahko zdravnik odloči za režim zdravil za nadzor bruhanja. Pogosto uporabljena zdravila vključujejo difenhidramin, diazepam, metoklopramid, tietilperazin in deksametazon.
Akupresura in akupunktura se včasih priporočata kot alternativi tradicionalni medicini. Meditacija bi lahko koristila nekaterim bolnikom, katerih bruhanje je posledica tesnobe ali stresa. Od leta 2011 so bile opravljene omejene znanstvene študije o akupresuri, akupunkturi in meditaciji, rezultati pa so bili mešani. Nekateri bolniki so poročali o znatnem izboljšanju, drugi pa so dosegli le malo ali nič olajšanja. Pomiritev pacienta, zagotovitev, da se počuti udobno, in druge vrste podporne oskrbe lahko prinesejo tudi rezultate.