V do 50 % primerov levkocitoklastičnega vaskulitisa vzrok bolezni ni znan, kar pogosto otežuje zdravljenje. Izbira zdravila ali zdravljenja je odvisna od vrste, vzroka in manifestacij bolezni. Na splošno pa je to stanje mogoče zdraviti bodisi z uporabo zdravil, kot so kortikosteroidi ali protivnetna zdravila, z odstranitvijo sprožilca ali z ukrepi brez zdravil, kot je dvig stopal. Znana tudi kot preobčutljivostni vaskulitis, bolezen lahko prizadene samo kožo ali pa prizadene tudi notranje organe, najpogosteje sklepe, prebavila in ledvice. Napoved čisto kožne različice je dobra, če pa so prizadeti notranji organi, je bolezen lahko resna in celo usodna.
Vaskulitis se nanaša na vnetje krvnih žil in se lahko pojavi le enkrat kot akutni napad ali se kronično ponovi. Vzrok levkocitoklastičnega vaskulitisa pogosto ni znan. Opisani so bili različni sprožilci, vključno z reakcijami na zdravila, kot so antibiotiki, akutne okužbe, hrana in kronične bolezni, kot sta Crohnova bolezen ali HIV. Prvi korak pri zdravljenju je odstranitev sprožilca, če je znan.
To stanje se običajno kaže s pekočim ali srbečim občutkom kože. Nato se lahko razvije izpuščaj, ki sega od puerpuralnih lezij do razjed v hudih primerih. Izpuščaj je lahko tudi urtikaren ali srbeč. Zdravnik specialist lahko opravi različne preiskave, da ugotovi, ali gre za sistemsko prizadetost, in se lahko nato ustrezno odloči o zdravljenju.
Pogosto se priporočajo ukrepi brez zdravil, kot so dvig stopal in kompresijske nogavice, saj lahko bolezen povzroči otekanje okončin. Ni enega samega zdravila, ki bi se uporabljalo za zdravljenje bolezni, zdravila pa se uporabljajo simptomatsko in se izberejo za vsak primer posebej. Priporočljivo je tudi zdravljenje osnovne bolezni in odstranitev morebitnih sprožilcev. Če je izpuščaj urtikaren, se lahko uporabijo antihistaminiki.
Bolnike, ki imajo hujšo manifestacijo levkocitoklastičnega vaskulitisa, ki vključuje organe, lahko zdravimo s kortikosteroidi. Uporabljajo se bodisi samostojno ali v kombinaciji z imunosupresivi, kot so ciklofosfamid, azatioprin ali mofetilmikofenolat. Rituksimab, monoklonsko protitelo, se uporablja pri nekaterih podskupinah bolezni, ki vključujejo antinevtrofilna citoplazmatska protitelesa (ANCA).
Protivnetna zdravila, kot sta kolhicin ali dapson, se uporabljajo tudi pri bolnikih z boleznijo kože. Nekateri se lahko odzovejo na nesteroidna protivnetna zdravila. Ker se to stanje lahko kaže v toliko različnih manifestacijah, je za postavitev pravilne diagnoze in nadaljnjega zdravljenja potrebna temeljita preiskava bolnika. To je bolezen, ki jo mora zdraviti zdravnik.