Zdravljenje kardiogenega šoka zahteva obnovitev krvnega obtoka, da se zagotovi, da zadosten kisik, bogat s krvjo, potuje v vsa področja telesa. Tekočine, zdravila, vsadki naprav in kirurgija so nekatere od tehnik, ki jih bolnišnično osebje uporablja za izboljšanje bolnikovega statusa in odpravo osnovnega vzroka za stanje. Bolniki s simptomi možnega srčnega infarkta ali spremljajočega kardiogenega šoka potrebujejo takojšnjo nujno medicinsko pomoč. Prej ko se bolnik zdravi zaradi kardiogenega šoka, večje so možnosti za preživetje.
Znaki kardiogenega šoka na splošno vključujejo številne simptome. Posamezniki se začnejo znojiti in kažejo bledo kožo. Ko se cirkulacija zmanjša, postanejo roke in noge hladne. Srčni utrip se lahko nenadoma poveča ali oslabi. Zmanjšanje ravni kisika povzroči zmedenost in izgubo zavesti, v pomanjkanju krvi in kisika pa začnejo odmirati celice in tkiva srca in drugih organov.
Kardiogeni šok nastane, ker srce izgubi sposobnost učinkovitega črpanja krvi po telesu, pri čemer celicam in tkivom odvzame hranila in kisik. To pomanjkanje, ki pogosto sledi miokardnemu infarktu ali srčnemu infarktu, zdravniki označujejo kot nezadostno prekrvavitev tkiva. Srčni infarkt moti srčni ritem, tako da se zmanjša sposobnost srca, da se skrči, kar povzroči pomanjkanje pravilne cirkulacije. Srčna stanja, ki prispevajo k kardiogenemu šoku, vključujejo zamašene koronarne arterije, okužbe srca in kri ali tekočino, ki obdaja in stiska srce, oslabi kontrakcije in poslabša cirkulacijo.
Nujni medicinski tehniki ali reševalci začnejo zdravljenje kardiogenega šoka z dajanjem dodatnega kisika in oceno vitalnih znakov. V bolnišnici medicinsko osebje vstavi intravenske ali intraarterijske katetre za hitro dostavo tekočine in zdravil. Prav tako vzamejo odčitke elektrokardiograma, spremljajo vitalne znake in raven kisika ter ohranjajo pacientovo dihalno pot odprto. Laboratorijske preiskave krvi razkrijejo možno kislinsko/bazno ali elektrolitsko neravnovesje, krvni testi pa ugotavljajo, ali srce sprošča encime, ki kažejo na poškodbo tkiva zaradi srčnega infarkta.
Diagnosticiranje osnovnih stanj običajno zahteva, da bolnik opravi slikovne študije, ki lahko vključujejo rentgenske ali elektrokardiografske študije za oceno srčnih nepravilnosti in kontraktilnosti srca. Kardiologi lahko zahtevajo tudi, da bolniki opravijo srčno kateterizacijo, da odkrijejo žilne blokade. Zdravniki lahko uporabljajo zdravila za uničenje strdkov, intraaortne balonske črpalke ali pripomočke za pomoč levemu prekatu, ki posnemajo črpalno delovanje srca.
Bolnik lahko zahteva kirurški poseg kot del zdravljenja kardiogenega šoka. Smrt celic in tkiv zaradi pomanjkanja kisika lahko zahteva popravilo ali zamenjavo ventila. Srčne operacije lahko popravijo tudi razpoke v stenah med ventrikli. Oslabitev te stene zmanjša delovanje levega prekata. Bolniki s poškodovanimi srčnimi arterijami običajno potrebujejo presaditev koronarnih arterij.