Zdravljenje bolezni bele snovi se začne po diagnozi bolnika, ki vključuje rentgensko slikanje, slikanje MRI in CT. Za zdravljenje bolezni mora bolnik nadzorovati žilne dejavnike tveganja, zlasti spremenljivo hipertenzijo. Poleg tega se bolniku predpišejo dodatki vitamina B6 ali piridoksin. Bolnikom, ki imajo tudi migrene, je na voljo ustrezna oskrba, da bi preprečili migreno, da se lahko bolezen zdravi. Bolnikom s sladkorno boleznijo svetujemo, naj svoje stanje strogo nadzorujejo, kot tudi ljudem z visokim holesterolom.
Bolezen bele snovi prizadene belo snov, ki je prisotna med nevroni možganov in hrbtenjače. Sestavljen je iz živčnih vlaken, ki pomagajo pri komunikaciji, in je prekrit z maščobno ovojnico, imenovano mielinske ovojnice. Ta motnja je večinoma razvrščena v dve vrsti: otroška bolezen bele snovi (CWMD) ter multipla skleroza in nevro-vnetna bolezen (MS). Čeprav je bolezen pri odraslih drugačna od tiste pri otrocih, obe vrsti prizadeneta isti del možganov: belo snov. Kot taki so nevrološki učinki enaki. V nekaterih primerih je bolezen degenerativna; sčasoma poslabša in poškoduje možgane. V drugih primerih ne povzroči nadaljnje poškodbe možganov.
Pri otroški bolezni bele snovi obstajata dve podvrsti: genetske motnje in pridobljene poškodbe. Genetski CWMD je razdeljen na presnovne in nemetabolične. Pridobljena CWMD je posledica hipoksične ishemične poškodbe možganov, ki nastane med porodom, ki večinoma prizadene dojenčke prezgodnje rojstva. Kot taki otroci, ki jih prizadene otroška bolezen bele snovi, kažejo več kategorij motenj z različnimi vzroki. Večino časa pa ima bolezen genetsko komponento. Glavna težava večine bolnikov v tej kategoriji je, da je težko postaviti diagnozo. Multipla skleroza in nevro-vnetna bolezen sta bolezni bele snovi, ki sta povezani z imunskim sistemom in jih lahko povzročijo genetski dejavniki ali okoljski dejavniki. Pri MS so prizadeti odrasli običajno stari med 20 in 40 let.
V nekaterih primerih, ko so nevroni ali vlaknasti trakti odmrli, so lahko v pomoč splošna zdravila, kot so zdravila proti Parkinsonovi bolezni in antidepresivi. Med zdravljenjem se zdravila spreminjajo in prilagajajo glede na bolnikovo stanje. Poleg tega se izvajajo fizikalne terapije. Po odkritju bolezni je mogoče sprejeti več ukrepov, da preprečimo prihodnje poškodbe krvnih žil. Čeprav ni trajnega zdravila, se bolezen lahko zdravi s kirurškim posegom ali presaditvijo možganskih celic.