Obstaja več metod za zdravljenje simptomov avtofobije. Nekateri najpogostejši vključujejo zdravila, različne vrste terapije in sprostitvene tehnike. Mnogi zdravniki bodo združili metode, da bi zajeli vsa področja, na katera fobija vpliva. Primarni cilji zdravljenja so lajšanje tesnobe in usposabljanje uma, da zavrže negativne občutke, povezane s samoto.
Bolnikom z avtofobijo se pogosto predpisujejo zdravila proti anksioznosti. Čeprav se od teh zdravil ne pričakuje, da bodo ozdravila stanje, pogosto omogočajo pacientu, da obvladuje strah med zdravljenjem, ki obravnava korenino težave. Zdravila lahko tudi zmanjšajo intenzivnost fizičnih napadov, ki so včasih lahko tako intenzivni, da vodijo v srčni napad ali smrt.
Tehnike sproščanja se lahko uporabljajo tudi za zmanjšanje tesnobe, povezane z avtofobijo. Te tehnike se običajno osredotočajo na prakso globokega, osredotočenega dihanja. Bolnike lahko vodimo tudi z vizualizacijskimi vajami. Poleg zdravljenja simptomov lahko bolnik te vaje uporabi kot mehanizem za spopadanje sredi napada.
Nekatere najbolj temeljite metode, ki se uporabljajo za zdravljenje avtofobije, je mogoče najti v različnih vrstah terapije. Za reševanje problema je mogoče uporabiti vedenjsko, kognitivno-vedenjsko terapijo in terapijo izpostavljenosti. Terapevti lahko priporočijo tudi samohipnozo za prekinitev vzorca negativnih misli. Pogosto je avtofobija posledica pretekle travme. Splošni cilj terapije je odpraviti koren težave tako, da pacientu pomaga premagati ta incident.
Vedenjske in kognitivno-vedenjske terapije pomagajo bolnika odvrniti od dejanj, ki poslabšajo simptome avtofobije. Terapija z izpostavljenostjo je metoda, s katero pacienta olajšamo, da preživi čas sam in se mu ni treba zanašati na osebo, ki ji zaupajo v bližini. Te tehnike se običajno uvajajo postopoma, da se zmanjša možnost, da bi imel bolnik burno fizično reakcijo.
Najpogostejša oblika avtofobije je prevladujoč in stalen strah, da bi bili sami ali osamljeni. Simptomi se lahko pojavijo, ko so bolniki sami ali ker se počutijo sami v družbi drugih. Ljudje s tem stanjem so lahko zaskrbljeni zaradi vsiljivcev, ignoriranja ali zaradi tega, da nimajo nikogar, ki bi jih imel rad. Posameznik bo pogosto vedel, da so ti strahovi iracionalni, vendar bo še vedno čutil tesnobo. Obstaja tudi redka oblika avtofobije, pri kateri bolnik doživlja močan strah ali sovraštvo do sebe.