Iridij je kovinski element z atomsko številko 77 in simbolom Ir. V periodnem sistemu elementov se nahaja v skupini 9, med platino in osmijem. Imenuje se kot “prehodna kovina” in tudi “platinasta kovina”, skupaj z rutenijem, rodijem, paladijem, osmijem in samo platino.
Iridij je kovinski element, ki je trd in krhek. Opisan kot belkasto rumene ali srebrne barve, je le malo manj gost kot osmij, ki je najgostejši element – 22.560 gm/cm3 v primerjavi z 22.6 gm/cm3.
Iridij je leta 1803 v Londonu v Angliji odkril angleški kemik Smithson Tennant, njegovo ime pa izvira iz latinščine za iris, boginjo mavrice zaradi njenih barvnih soli. Tennant je odkril tudi osmij.
Najdemo ga v gramoznih usedlinah in se domneva, da se pojavlja le v zlitinah z drugimi plemenitimi kovinami, torej ne v nepovezanem stanju. Pogosto ga najdemo zlitino z osmijem v spojinah, imenovanih osmiridij in iridiosmij, izvor imen pa je očiten. Je pa izredno redka, saj se v zemeljski skorji pojavlja le v 001 ppm.
Iridij ima številne uporabne lastnosti. Uporablja se za strjevanje platine v kombinaciji z osmijem pri izdelavi peresov z zlato konico in za izdelavo visoko specializiranih lončkov. Iridij lahko sodeluje pri obsevanju raka, pa tudi pri izdelavi podkožnih brizg in kirurških zatičev. Druge uporabe vključujejo vžigalne svečke za helikopterje, vrtljive ležaje in ekstruzijske matrice.
Ena zelo posebna uporaba iridija je njegova vloga pri standardnih uteži in merah za kilogram, ki je izdelan iz zlitine iridija (10 %) in platine (90 %). Zaradi izjemno velikih količin iridija v kamninah, ki segajo med obdobjem krede in terciarnim obdobjem, nekateri domnevajo, da je bil iridij sestavni del asteroida, ki je udaril v Zemljo in povzročil izumrtje dinozavrov.