Prevzemna pošiljka prenese stroške prevoza na prejemnika, namesto da bi bila odgovornost pošiljatelja. Takšne pošiljke se pogosto pošiljajo pod tako imenovanimi pogoji prevoza na krovu (FOB), kjer se prodajalec strinja s plačilom stroškov za premik pošiljk v pristanišče in na plovilo, za vse ostalo pa je odgovoren kupec. Pogoji pošiljanja so običajno opisani v prodajnih pogodbah in pogodbah, da se zagotovi, da se vsaka stranka zaveda pričakovanj. V primeru spora lahko ta dokumentacija pomaga rešiti težavo.
V skladu s pogoji prevzemne pošiljke je prodajalec ali zastopnik odgovoren za odgovorno pakiranje tovora v trdne zabojnike, ki bodo vzdržali pošiljanje, in prevoz do ladijskega podjetja ali organizacijo prevzema. Za velike pošiljke, merjene v tovorih zabojnikov, podjetje običajno zahteva prevoz v pristanišče ali tovorno ladjedelnico. Majhen paket od podjetja do stranke pa bi lahko voznik prevzel na dostavni poti.
Prodajalec prevzame stroške, povezane s prevzemom pošiljke do ladjarja in nalaganjem na krov, če je to primerno. V tem trenutku vsi stroški preidejo v odgovornost kupca. Ti vključujejo pavšalne stroške, povezane s pošiljanjem, kot tudi morebitna dodatna plačila za zavarovanje, davke, dajatve in razne druge pristojbine, ki lahko nastanejo. Prodajalci lahko kupcem zagotovijo ocene teh stroškov ali informacije o tem, kako jih pridobiti pri ladjarju, da bodo vedeli, kaj lahko pričakujejo.
Terminologija, ki se uporablja pri pošiljanju, ni mednarodno skladna. Podjetja se ne smejo sklicevati na “zbiranje pošiljk”, namesto tega uporabljajo izraze, kot so “prevoz tovora” ali druge. Kupci in zastopniki, ki niso prepričani o svojih odgovornostih, lahko zahtevajo pojasnilo in podrobno razpravo o uporabljenih izrazih. To jim omogoča, da določijo, za katere stroške bodo odgovorni, da se lahko pripravijo ali se pogajajo, če je potrebno. Kupec lahko na primer v okviru pogajanj zahteva, da prodajalec krije stroške pošiljanja.
Ko je blago dostavljeno kupcu in se zdi, da je v redu, začnejo za prevzem pošiljke veljati pogoji neto obračunavanja ladijskega podjetja. Stranka ima določeno časovno obdobje, na primer 30 dni, za plačilo računa. Če pride do težave, mora kupec izpodbijati račun in predložiti dokumentacijo za rešitev težave. To lahko vključuje dokaz, da je prevzeta pošiljka prispela poškodovana ali prepozno, kar potrjuje trditev, da je račun neutemeljen.