Zaznavanje glasovne aktivnosti (VAD) se pojavi pri obdelavi govora v računalnikih ali drugih avtomatiziranih ali zvočnih sistemih. To je preprosto računalniška metoda, ki omogoča računalnikom, da razlikujejo med človeškim govorom in hrupom v ozadju ali tišino. Reproduciranje možganske enostavnosti prepoznavanja govora ni majhen podvig za računalnik. VAD se sproži ob prisotnosti govora za delo z drugimi aplikacijami, kot sta kodiranje govora in prepoznavanje govora. Ti procesi delujejo skupaj za pomoč pri digitalnih aplikacijah in aplikacijah v resničnem svetu ter olajšajo nemoteno interakcijo med avtomatiziranimi sistemi in ljudmi, ki se nanje zanašajo.
Elektronska reprodukcija zvoka je znano nesposobna razlikovati, kaj dejansko ustvarja zvok. Tehnologija pogosto razlaga vhod iz več virov kot en sam neurejen signal. Zaznavanje glasovne dejavnosti ali zaznavanje govora koristi številnim aplikacijam, vključno z obdelavo zvočnih in telekomunikacijskih signalov. Zanašajoč se na digitalni prenos in shranjevanje zvočnih podatkov, VAD kodira in analizira govorne signale z inteligentno obdelavo. Zasnovan je tako, da prepozna zapletene valovne dolžine vokalnih signalov in diskretnih besed, ki jih človeški možgani zlahka opravijo v svojem maternem jeziku in veliko manj zlahka s pridobljenimi jeziki.
S prihodom digitalnih telekomunikacij je optimizacija pasovne širine postala področje, ki skrbi za številne industrije. Zaznavanje glasovne aktivnosti zmanjša napačno signalizacijo, da zmanjša izgubo pasovne širine z bolj selektivnim prenosom zvočnih pojavov. Govor ustvarja neurejeno amplitudo, ki jo morajo procesorji izbrati, da bi optimizirali telekomunikacijske vire. To je potrebno, da procesorji bolje izkoristijo pasovno širino, ki bi se sicer lahko zapravila za hrup. Takšne prakse močno izboljšajo učinkovitost telekomunikacijskega omrežja, če se pomnožijo v včasih velikih omrežnih zahtevah po hitri digitalni komunikaciji.
Tehnologija za prepoznavanje govora ne pomaga le pri komunikaciji, ampak je uporabna tudi za digitalne slušne pripomočke. Tehnike zmanjševanja hrupa, kot je zmanjševanje izrezovanja sprednjega dela, so koristile aplikacijam v neštetih kontekstih. Druge vključujejo mobilne komunikacijske storitve in prenos govora v realnem času prek interneta z uporabo glasovnega prek internetnega protokola VoIP. Telefonija se zanaša na zaznavanje glasovne aktivnosti za večjo jasnost in učinkovitost pri prenosu digitalnih signalov. Zagotavlja tudi izboljšave govora za hrupna okolja.