Zaznani napor se nanaša na subjektivno oceno napora, vloženega med vadbo. Ko se ukvarjamo s subjektivnimi lastnostmi, kot so napor, bolečina ali bolezen, je lahko eni osebi težko natančno oceniti zaznave druge. Med zdravstvenim testiranjem in ocenami telesne pripravljenosti pa lahko postane taka komunikacija potrebna. Zaradi tega je pogosto koristno sprejeti standardizirano lestvico za opis osebnega dojemanja napora in utrujenosti. Najpogostejši način za izražanje zaznanega napora je Borgova lestvica, stopnjevani sistem ocenjevanja, ki sega od šest do 20.
Borgovo lestvico ocen zaznanega napora (RPE) je v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvil švedski psiholog Gunnar Borg, da bi obravnaval vprašanje komunikacije med zdravnikom in klientom. Z namenom, da bi ustvaril natančno lestvico, ki bi bila prenosljiva med najrazličnejšimi posamezniki in naloge, je Borg razvil lestvice zaznavanja tako za napor kot za bolečino. Danes se lestvica Borg RPE pogosto uporablja med zdravniki, osebnimi trenerji in rehabilitacijskimi strokovnjaki za komunikacijo s pacienti in strankami med fizičnimi ocenami.
Številke, uporabljene na lestvici Borg RPE, so v korelaciji tako s srčnim utripom kot z besednim deskriptorjem. Na splošno je ocena zaznanega napora enaka eni desetini strankinega srčnega utripa. V mirovanju je povprečni srčni utrip običajno okoli 70, z ustrezno vrednostjo RPE sedem. Z uporabo priloženih besednih deskriptorjev bi zaznani napor opisali kot ‘izjemno lahek’.
Na drugem koncu lestvice ima lahko stranka, ki trdo dela na tekalni stezi, srčni utrip 170. V tem primeru bi bila ustrezna vrednost RPE 17 z besednim deskriptorjem »zelo težko«. Najvišja stopnja zaznanega napora, 20, je opisana kot “maksimalni napor” in se običajno doseže le v nadzorovanih okoliščinah z zelo fit posamezniki. Za večino programov usposabljanja vrednost RPE od devet do 12 kaže na varno in učinkovito raven intenzivnosti.
V idealnem primeru bi za optimizacijo natančnosti lestvice RPE zgodnje seje vključevale stranko in moderatorja, ki bi sodelovala s pomočjo merilnika srčnega utripa. Merilnik srčnega utripa zagotavlja takojšnje, natančne in stalne povratne informacije o intenzivnosti vadbe, lestvica RPE pa je orodje za komuniciranje in kategorizacijo osebnih zaznav, ki spremljajo raven srčnega utripa. Sčasoma se mora stranka dovolj dobro počutiti s tehtnico, da lahko moderatorju enostavno sporoči stopnjo napora.
Kombinacija spremljanja srčnega utripa z uporabo lestvice RPE lahko izboljša zavedanje o tem, kako se telo odziva na vadbo. S tem znanjem postane lažje doseči in vzdrževati ciljno intenzivnost vadbe na podlagi specifičnih ciljev. Še pomembneje je, da bo konkretno razumevanje mej osebnega napora zmanjšalo tveganje za nevarnosti, povezane s prekomernim naporom med vadbo.