Sodelovanje v športu prinaša številne prednosti, od rekreacije do zabave in celo dobička. Vendar pa obstajajo tveganja za vse strani, od katerih se večina osredotoča na poškodbe. Zavarovanje za športne poškodbe je zasnovano tako, da zmanjša odgovornost osebe med športom, bodisi kot športnik, organizator ali upravljavec prizorišča. Obstajajo različne police zavarovanja športnih poškodb, ki pokrivajo vse, od poškodb igralcev do tožb proti ekipam zaradi zahrbtnih razmer ali poškodb gledalcev.
Večino zavarovanj za športne poškodbe imajo športne ekipe ali športna društva. Skoraj vse univerze imajo na primer zavarovanje za športne poškodbe, ki krije njihove športnike, trenerje in športno osebje v primeru, da se kdo poškoduje. Večina profesionalnih športnih ekip in organiziranih športnih lig ima tudi zavarovanje za športne poškodbe. Te police običajno zajemajo prakse, igre in potovanja, vendar se posebne možnosti kritja in zneski močno razlikujejo glede na ponudnika police in znesek, ki ga je imetnik pripravljen plačati.
Kot pri vseh zavarovalnih policah obstajajo omejitve glede tega, koliko bo športno zavarovanje izplačalo za zahtevek za športne poškodbe, in vedno bodo izključitve. Pokritost športnih poškodb je običajno omejena na določen šport ali vrsto športov, definicija odškodovalnih poškodb pa je običajno zelo natančno navedena v dokumentaciji politike. Na splošno bodo police krile le poškodbe, ki se pojavijo v okviru običajnega spektra športnih dejavnosti. Poškodbe, ki nastanejo zaradi nepremišljenosti, poškodbe, ki jih utrpijo pod vplivom prepovedanih drog ali stimulansov, in poškodbe zaradi neustrezne zaščitne opreme so med tistimi, ki so običajno prepovedane.
Številne politike športnih poškodb so usmerjene tudi v zaščito tožb. Če se gledalec poškoduje med gledanjem tekme in poskuša tožiti ekipo ali katerega koli igralca za odškodnino, lahko prava zavarovanja za športne poškodbe krijejo stroške bodisi poravnave z gledalcem bodisi obrambe zahtevka na sodišču. Včasih bodo športniki tožili svojo ekipo ali menedžerja iz različnih razlogov. Za visokoligaške športe in druge obsežne športne dogodke so tožbe lahko pogost in drag pojav.
Spet druga zavarovanja športnih poškodb so namenjena posameznim športnikom, predvsem tistim, ki se ukvarjajo s športom za rekreacijo, ne pa kot del organizirane ekipe. Ne glede na to, ali se posameznik ukvarja z ekstremnimi športi, kot so bungee jumping ali rafting, ali pa je ta šport bolj priljubljen, kot je nogomet po službi, je poškodba lahko zelo draga. Nekatera športna zavarovanja, zlasti tista z oznako športno nezgodno zavarovanje, bodo krila reševalno vozilo, nujno oskrbo, fizioterapijo in rehabilitacijo ter včasih celo izgubljeno plačo za nepričakovane poškodbe, povezane s športom. Večina istih zavrnitev odgovornosti in omejitev kritja, ki veljajo za skupinske police, velja tudi za posameznike.
Razpon različnih zavarovanj za športne poškodbe je ogromen. Športniki in ekipe, ki razmišljajo o zavarovalnem kritju, bi bilo pametno raziskati razpoložljive možnosti in pridobiti podrobne ponudbe od čim več podjetij. Športne poškodbe so vedno dovolj drage; malo je smisla vplačevati v polico šele po tem, da bi ugotovili, da ne bo pokrila povzročene škode.