Postopek prevzema vrednostnih papirjev zahteva vsaj dva udeleženca, vključno s stranko, kot je korporacija ali državni subjekt, in investicijsko banko. Ko mora izdajatelj, kot je podjetje ali vlada, zbrati denar, se obrne na kapitalske trge, da bi prodal lastniški kapital ali dolg. Za izvedbo prodaje se za postopek prevzema vrednostnih papirjev angažira ena ali več investicijskih bank. Investicijska banka je odgovorna za prevzem teh vrednostnih papirjev, postopek, ki vključuje določanje cen, nakup in nadaljnjo prodajo teh delnic nazaj javnosti.
Ko podjetje prvič izda lastniške delnice ali delnice javnosti, je to znano kot začetna javna ponudba (IPO). Običajno je za zavarovanje vrednostnih papirjev najetih več podjetij za investicijsko bančništvo, vključno z vodilno banko in več drugimi bankami z nižjimi vlogami. Med ekipami za investicijsko bančništvo in vodstveno ekipo družbe se odloča o več finančnih podrobnostih posla, vse to pa je del postopka prevzema vrednostnih papirjev.
Najprej je treba določiti velikost IPO, vključno s številom delnic, ki bodo izdane na borzi, in ceno teh delnic. Določiti je treba tudi datum za IPO, pred objavo pa se bankirji in vodstvo pogosto odpravijo na predstavo o trženju in javnosti promovirajo prihodnjo prodajo delnic. Pred datumom izdaje investicijske banke odkupijo lastniške deleže po določeni ceni, s čimer družbi takoj ustvarijo dobiček. Te delnice so javno ocenjene na višji znesek, tako da bankirji v poslu zaslužijo dobiček kot rezultat storitev prevzema vrednostnih papirjev.
Cene so občutljiva zadeva v postopku prevzema vrednostnih papirjev. Če bo cena delnic za javnost previsoka, banka teh delnic ne bo mogla raztovoriti in jih bo v prihodnje prisiljena poskušati prodati. Prenizka cena delnice bi lahko povzročila izgubljeni dobiček za zavarovalce in podjetje, ki izdaja delnice.
V zameno za zagotavljanje storitev zavarovanja vrednostnih papirjev imajo investicijski bankirji potencial, da zaslužijo velikodušne provizije. Ti prihodki pogosto temeljijo na velikosti transakcije, ki se izvede na finančnih trgih. Na primer, bankir bi lahko zaslužil odstotek celotne vrednosti IPO. Prav tako bo bankir zelo verjetno ob koncu leta zaslužil bonus na podlagi vrednosti posla, prinesenega investicijskemu bančnemu podjetju.