Sklepanje zavarovanja je postopek ugotavljanja, ali je bodoča stranka iz določenega razloga upravičena do zavarovanja, in če je, pripis denarne vrednosti zavarovanju. Obstaja širok spekter možnosti, za kaj se lahko nekdo zavaruje, na zavarovalnici pa je, da s številnimi orodji, ki so mu na voljo, določi pravi strošek za svoje poslovanje, pa tudi pogoje zavarovalne pogodbe. Primeri tveganj, ki jih lahko zavarovalec oceni, so avtomobilska, lastninska, bolezen, šport in življenje, od katerih se vsako lahko zelo razlikuje glede na številne dejavnike.
Glavno orodje, ki se uporablja pri sklepanju zavarovanj, je računalnik, s katerim lahko na različne načine poskušamo zagotoviti, da polica ne bo povzročila izgube. Eden od načinov za to je, da preučimo velike količine podatkov o prejšnjih policah in jih primerjamo s podatki o trenutnem vlagatelju zavarovanja. Če je tveganje za stranko še posebej veliko, bo na primer računalniški program določil premijo, ki jo je treba uporabiti, ali pa stranki preprosto odrekel polico, če je preveč tvegana. Računalniki se uporabljajo tudi za dostop do številnih spletnih baz podatkov, ki lahko vsebujejo informacije o zgodovini določene stranke ali o prejšnjih evidencah podobnih primerov ter stopnjah uspešnosti teh zavarovalnih polic. Raziskave so pomemben del sklepanja zavarovanj, preprosto zato, ker je vključenih toliko dejavnikov.
Čeprav obstaja veliko kategorij in podkategorij zavarovanj, bo zavarovalnica običajno delovala v eni od štirih kategorij: premoženje/nesreča, življenje, zdravje ali hipoteka. Več vrst teh vrst zavarovanj lahko zajema tudi skupinske police, kar lahko oteži sklepanje zavarovanj, saj je treba zavarovanih več ljudi. Ena tvegana oseba v skupini lahko zviša premijo za celotno polico in pogosto je na zavarovalcu, da opravi razgovor z vsemi ljudmi, ki so vključeni v potencialno polico. Zavarovalnica bo pogosto odgovorna za poznavanje vseh različnih kategorij zavarovanj, še posebej, če njihov delodajalec ponuja splošne police, ki lahko zavarujejo stranko za “paket” tveganj in ne le za eno.
Sklepanje zavarovanj ne zahteva nobene vrste formalnega usposabljanja, čeprav bo večina zavarovalnic od bodočega zavarovalca zahtevala, da ima poverilnice, kot je diploma ali več let predhodnih izkušenj kot zavarovalnica. Neizkušeni zavarovalec bo potreboval usposabljanje pri nekoga z izkušnjami. Tudi izkušeni zavarovalni zavarovalec, ki začenja v novem podjetju, bo potreboval usposabljanje zaradi specializirane programske opreme in tehnik, ki se med podjetji razlikujejo. Ker obstaja stalen tehnološki napredek, sklepanje zavarovanj običajno zahteva stalno izobraževanje in posodobljeno znanje s področja. Zavarovalec lahko pridobi tudi državno licenco in svoje znanje uporabi za delo kot agent ali posrednik pri prodaji zavarovalnih polic.
SmartAsset.