Zavarovana hipoteka je z najpreprostejšimi besedami vrsta posojila, ki vključuje uporabo nepremičnin za zavarovanje sredstev. Natančna vsota je nekaj, o čemer se posojilojemalec in posojilodajalec dogovorita pred podpisom pogodbe med obema. Pri izvajanju posla so določena natančna pravila, ki se lahko razlikujejo med podjetji in lokacijami, zato ni določenih obsegov, ki bi jim sledila zavarovana hipoteka. Ta pravila določajo, kakšna vrsta hipoteke bo vključena v zavarovano hipotekarno obveznost ali CMO, pa tudi kolikšna bo glavnica in obresti ter vse druge posebne točke, o katerih sta se dogovorili obe vpleteni strani.
Na splošno velja, da je zavarovana hipoteka sestavljena iz nepremičnine, ki je ocenjena kot vrednost, ki pokrije zadolžnice. Slednji določa zahtevani znesek obresti in časovni razpored, ki določa, kako in kdaj jih je treba plačati. Velike nakupovalne trgovine in nakupovalna središča ter poslovne zgradbe so primeri nepremičnin, ki se lahko financirajo s hipoteko, ko gre za naložbene obveznice. S to vrsto posla se najpogosteje ukvarjajo korporacije, kot so banke in zavarovalnice, ki imajo sredstva za posojanje in znanje, ki jih je treba zbrati, če subjekt, ki mu prejme denar, zaostaja pri zahtevanih plačilih.
To vrsto kredita bo posojilojemalec uporabljal v prihodnosti. V nasprotju z drugim hipotekarnim posojilom ta posel ne vključuje pravice do zaplembe premoženja, če se znajde v finančnem dolgu. Poleg tega posojilojemalcu ni treba porabiti celotne vsote denarja, ki ga dobi iz zavarovane hipoteke. V poslovnem smislu je ta posel neke vrste običajna hipoteka. Zavarovana hipoteka se najpogosteje uporablja v primerih rekonstrukcije ali kakšne naložbe. Vsi podatki o lastni zavarovani hipoteki se vedno hranijo v javnih evidencah.
Če povzamemo, zavarovana hipotekarna obveznost je s hipoteko zavarovana vrsta naložbe s fiksno zapadlostjo. Poleg tega pa je treba vedeti, da so razredi zapadlosti znani kot tranše in jih določa vrsta donosa. Negativni vidik zavarovane hipotekarne obveznosti je, da so njene obrestne mere nizke, vendar kompenzirajo zmanjšanje tveganja predplačila in vnaprej načrtovanih plačil.