Pacientova zaupnost je vidik odnosa med zdravnikom in pacientom, ki narekuje, da so vse informacije, ki jih da pacient ali odkrije z medicinskim testiranjem, zasebne. Teh informacij ni mogoče razkriti tretjim osebam razen zdravnika in pacienta, razen če pacient izrecno dovoli, da se te informacije objavijo. Pri tem pa obstaja nekaj izjem, na primer informacije, ki se lahko nanašajo na neposredno grožnjo za pacienta ali druge. Zaupnost pacientov je tako etična obveznost, ki jo sprejemajo zdravniki, kot tudi pravno vprašanje, ki ga varujejo številni zakoni v različnih državah, zveznih državah in provincah.
Zaupnost pacienta, imenovana tudi privilegij zdravnik-pacient, zajema vse informacije, ki jih pacient posreduje svojemu zdravniku, kot tudi informacije, pridobljene z medicinskim testiranjem. To lahko vključuje predhodno zdravstveno anamnezo, na primer jemanje zdravil ali zdravil, pa tudi bolezni, ki jih je oseba morda imela ali še ima. Za vsa zdravstvena stanja, odkrita s testiranjem, velja tudi zaupnost pacientov in ostanejo zasebni, razen če pacient dovoli objavo informacij na poseben ali splošen način.
Zaupnosti pacienta se lahko odpove pacient, zakoniti zastopnik mladoletne osebe ali nekdo, ki mu je dal pooblastilo. Način opustitve te zaupnosti in način objave informacij običajno urejajo lokalni zakoni. Na nekaterih območjih se informacije posredujejo samo eni agenciji in se objavijo le nekateri njihovi vidiki, v drugih regijah pa se lahko v celoti objavijo številnim drugim zdravstvenim skupinam. Ti lahko vključujejo zavarovalnice, druge zdravstvene delavce in bolnišnice.
Zdravnikom je dovoljeno kršiti zaupnost pacientov v določenih posebnih in izrednih okoliščinah. Ti običajno vključujejo tveganje za pacienta ali druge, ki ga zdravnik dojema kot resnično in neizbežno. To lahko vključuje bolnika, ki grozi, da bo poškodoval sebe ali druge, pa tudi nekoga, ki ima lahko nevarno in zelo nalezljivo bolezen. V teh okoliščinah ima zdravnik običajno zakonsko obveznost, da obvesti organe pregona in podobne organizacije. Običajno obstaja tudi implicitna privolitev pacienta, da posreduje zdravstvene podatke kateri koli bolnišnici ali zdravniku, k kateremu gre pacient, da zagotovi pravilno posredovanje informacij med izvajalci zdravstvenih storitev.
Drugi primeri, v katerih zdravnik krši zaupnost pacientov, pa lahko povzročijo resne pravne kazni za zdravnika. Številne države dovoljujejo pacientu, da vloži tožbo proti zdravniku ali bolnišnici, ki krši zaupnost pacientov in posreduje nepooblaščene podatke tretji osebi. Na nekaterih področjih lahko zdravniki celo izgubijo licenco za opravljanje zdravniške dejavnosti ali se soočijo z drugimi resnimi posledicami zaradi kršitve te zaupnosti.