Zastaralni rok za izterjavo dolgov je čas, v katerem lahko prvotni upnik ali tretja agencija za izterjavo zakonito uveljavlja sodbo za neporavnani znesek. Zastaralni rok preprečuje izterjevalcem, da bi poskušali izterjati zapadle račune za nedoločen čas. Po preteku zastaranja se lahko dolžnik bori proti nadaljnjim izterjevalnim dejavnostim, vključno s tožbami. Čas, v katerem ima agencija za izterjavo dolgov, da izterja dolg, je običajno odvisno od posameznih pogodbenih dogovorov.
Dolgovi, ki so vključeni v zakone o zastaralnih rokih, so običajno tisti s pisnimi pogodbami, zadolžnicami ali ustnimi pogodbami. Natančne časovne okvire in pravila glede zastaranja izterjave dolgov običajno določa državni zakon. Dolgovi v zvezi s pisnimi pogodbami imajo običajno daljši zastaralni rok od štirih do šestih let, medtem ko je zastaralni rok za izterjavo dolgov pri ustnih pogodbah običajno krajši, približno dve do tri leta.
Državni dolgovi, kot so študentska posojila, preživnina in davki, običajno niso vključeni v zastaralni rok za izterjavo dolgov. Te dolgove je običajno mogoče preganjati in poročati kreditnim uradom, dokler stanja niso v celoti plačana. Vlade običajno lahko uporabijo zaplembo plač in prestrezanje vračila davkov za izterjavo sredstev, ki jih dolguje kateri koli državni instituciji.
Zastaralni rok za izterjavo dolgov običajno ne vpliva na dolžino časa, v katerem je dolg lahko prijavil kreditnemu uradu. Čeprav upnik morda ne bo več poskušal izterjati dolga, se lahko morebitno neplačano stanje običajno prijavi kreditnim agencijam in negativno vpliva na dolžnikov kreditni rezultat. Vložitev zahteve za stečaj je eden od načinov za odstranitev dolga s potečenim zastaralnim rokom iz kreditnega poročila, vendar se lahko sam stečaj običajno prijavi do deset let.
Nekateri upniki bodo občasno poskušali izterjati dolg po poteku zastaranja. To se običajno zgodi, ko je bil dolg prodan od ene zunanje agencije za izterjavo drugi. Če je vložena tožba, dolžnik ne sme prezreti sodnih obvestil ali datumov obravnav. Če ne pridete na narok o dolgu s potečenim zastaralnim rokom, se lahko zoper dolžnika izda sodba. Dolžnik je dolžan prisostvovati narokom in izpodbijati pravico upnikov do nadaljnjega izterjave dolga.