Zaščitena označba porekla (ZOP) je del sistema zaščitenega geografskega statusa v Evropski uniji (EU). Ta okvir je zasnovan za zaščito celovitosti evropske hrane in pijače s skrbno zakonsko ureditvijo označevanja nekaterih evropskih izdelkov. Ko je nekaj dobil ZOP, to pomeni, da lahko na evropskem trgu to oznako nosijo samo izdelki, proizvedeni na določenem območju na določen način. Na primer, šampanjec ima oznako ZOP, kar pomeni, da so lahko samo peneča vina, proizvedena v posebnem slogu v francoski regiji Champagne, označena kot »šampanjec«.
Poleg oznake ZOP ponuja Evropska unija tudi oznako zaščitenega geografskega kazalca (ZGO) in oznako zajamčene tradicionalne posebnosti (TSG). Te oznake se uporabljajo nekoliko drugače kot zaščitene označbe porekla, vendar so vse zasnovane za zaščito živil, ki so edinstvena za določene regije Evrope, zlasti na podeželju.
Ideja tega sistema je, da ima Evropa veliko zelo edinstvenih regionalnih tradicij hrane. Z zaščito teh živil lahko Evropska unija zagotovi ohranitev tradicionalnih metod pridelave hrane. Vlada lahko tudi spodbudi ljudi, da ostanejo naseljeni na podeželju, tako da zagotovi ekonomsko spodbudo za proizvodnjo tradicionalnih živil, in lahko poveča zaupanje potrošnikov s potrditvijo, da so živila z oznako ZOP proizvedena po osnovnem standardu.
Francija, Italija in Španija imajo vse svojo različico sistema ZOP, številna živila, ki so označena z Appellation d’origine controlee, Denominazione di origine controllata ali Denominacion de Origen, pa imajo tudi oznako zaščitene označbe porekla. Oznake ZOP določajo, da mora biti živilo v celoti pridelano na določeni regiji in na poseben način. Na primer, oznaka za sir bi lahko označevala, da mora biti sir izdelan na določenem mestu iz nepasteriziranega mleka, ki ga proizvaja posebna pasma goveda, in da ga je treba sušiti v kalupih določene velikosti in oblike.
Evropska unija je spodbujala druge države, naj spoštujejo svoje zaščitene označbe porekla, včasih pa je priznavanje označevanja ZOP vgradila v pogodbe in trgovinske sporazume. Vendar tega ne počnejo vsi narodi. V Združenih državah, na primer, se imena številnih živil, ki imajo oznako zaščitene označbe porekla v Evropi, uporabljajo kot generične, kot v primeru sira parmezan. Ameriška podjetja so se borila proti priznavanju označevanja ZOP, pri čemer so računala na prepoznavnost znanih živil od potrošnikov. Nenavadno je, da so Združene države izdale geografsko zaščito številnim regionalnim ameriškim živilom, tako da ameriška vlada očitno priznava potrebo po zaščiti regionalnih specialitet.