Zarodna linija je celična linija, sestavljena iz celic, ki se uporabljajo za prenos genetske dediščine na naslednjo generacijo. Te celice, znane kot zarodne celice, vključujejo gametocite, ki tvorijo jajčeca in spermo, pa tudi sama jajčeca in spermo ter gametogonijo, celice, ki povzročajo gametocite. Zarodna linija je neprekinjena veriga dedovanja, ki jo je mogoče zaslediti skozi številne generacije.
Zarodna linija je prisotna že od samega začetka, ko se zlijeta jajčece in semenčica. Ko se celica začne deliti in razvijati v zarodek, so zarodne celice posebej odložene; te celice bodo kasneje ustvarile jajčeca ali spermo v odraslem organizmu, v kar bo sčasoma postal zarodek. Ne-zarodne celice, znane kot somatske celice, bodo postale različne strukture v telesu. Somatske celice vsebujejo popolne kopije genoma, vendar se razlikujejo, da opravljajo različne funkcije, pri čemer se razvijejo v nevrone, mišične celice, kostne celice in tako naprej.
Medtem ko somatske celice izhajajo iz zarodne linije, niso del nje. Mutacij v somatskih celicah ni mogoče prenesti na prihodnje generacije, medtem ko se bodo spremembe v zarodni liniji ohranile. Nekateri raziskovalci so teoretizirali, da bi to lahko bilo dragoceno za terapije, ki temeljijo na genih; pri genski terapiji zarodne linije bi se lahko spremenile celice, ki vsebujejo genetske informacije, ki se bodo prenašale.
Mutacija v liniji ne bo vplivala na telo organizma, v katerem se mutacija pojavi, bo pa vplivala na potomce organizma. Na primer, če pride do težave med proizvodnjo jajčeca ali semenčic in se zgodi, da to jajčece ali sperma postane del zigote, bo ta težava vplivala na otroka. Preprost primer takšne mutacije je trisomija, pri kateri nekdo podeduje tri kromosome namesto dveh, ker se dva kromosoma nista ločila med nastajanjem jajčeca ali semenčic.
Poleg tega, da je zarodna linija zanimiva z medicinskega vidika, zagotavlja tudi veliko informacij o dedovanju. Preko njega je mogoče slediti spremembam, da bi izvedeli več o zgodovini organizma, in to linijo celic je mogoče uporabiti tudi za pregled odnosov med različnimi skupinami posameznikov. Ljudje si na primer delimo skupno zarodno linijo, čeprav se je razhajala v najrazličnejših smereh, ko so se rodile nove človeške generacije.