Kaj je zapuščinsko in družinsko sodišče?

V večini pravnih sistemov sta zapuščinsko sodišče in družinsko sodišče ločeni sodišči v sodnem sistemu. Znotraj sodnega sistema v Massachusettsu v Združenih državah pa je zapuščinsko in družinsko sodišče eno sodišče, ki obravnava tako zapuščinsko kot družinsko pravo. Zapuščine, skrbništvo in skrbništvo, pa tudi ločitev, skrbništvo in očetovstvo so primeri pravnih zadev, ki jih obravnavata zapuščinsko in družinsko sodišče.

Vprašanja, ki jih obravnava zapuščinska stran zapuščinskega in družinskega sodišča, se običajno osredotočajo na ravnanje z zapuščino zapustnika ali prošnje za skrbništvo ali skrbništvo. Na zapuščinskem in družinskem sodišču je treba odpreti zapuščino, ko nekdo umre in zapusti premoženje ali dolgove, ki jih je treba obračunati in plačati. Zapuščinski postopek na splošno zahteva, da se imenuje izvršitelj ali osebni zastopnik, ki bo nadzoroval zapuščino in popisal vse premoženje zapuščine. Ko je vse premoženje obračunano, je treba plačati premoženjske terjatve. Ko sodišče potrdi končni obračun, ki ga je predložil izvršitelj ali osebni zastopnik, se preostalo premoženje lahko prenese na prejemnike zapuščine.

Kadar želi oseba pri sodišču vložiti tožbo, da postane skrbnik ali oskrbovalec druge osebe, je treba tožbo vložiti pri zapuščinskem in družinskem sodišču. Za mladoletno osebo ali polnoletno nezmožno polnoletno osebo se lahko imenuje skrbnik ali oskrbovalec. Čeprav je po naravi podoben, je skrbnik nekdo, ki je pravno sposoben sprejemati današnje odločitve za varovanca – osebo, ki je predmet peticije –, medtem ko ima oskrbnik zakonsko pravico odločati o financah oddelka. Če želite postati skrbnik ali skrbnik polnoletne osebe, mora o nezmožnosti ali invalidnosti najprej odločati sodišče.

Zapuščinsko in družinsko sodišče obravnava tudi pravna vprašanja, ki vključujejo družino, kot so ločitev, skrbništvo nad otroki in očetovstvo. Tožbo za ločitev je treba vložiti v okrožju, kjer se ena od strank šteje za rezidenta. Skrbništvo nad otroki se običajno obravnava v času ločitve ali očetovske prošnje; predlogi za spremembo pripora pa se lahko vložijo na sodišču, kjer je bila prvotna določitev pripora.

Za ugotavljanje zakonitega očetovstva zunajzakonskega otroka se vloži tožba za očetovstvo. Čeprav moški lahko prizna, da je oče otroka, preprosto priznanje otroka ne pomeni, da je moški zakoniti oče otroka. Z ugotovitvijo očetovstva moški pridobi tako pravico do obiskovanja in/ali skrbništva kot tudi obveznost preživljanja otroka.