Kaj je zapuščino brez oporoke?

Zapuščinska zapuščina se pojavi, ko zapustnik umre brez oporoke ali veljavne oporoke. Zapuščino vstopi v zapuščino, zakoni o pristojnosti pa določajo, kako se osebno in nepremičninsko premoženje razdeli med dediče. Posameznike, ki želijo nadzorovati, kako se njihovo premoženje izplača, pogosto spodbujamo, da pripravijo oporoko ali poiščejo pomoč odvetnika za načrtovanje nepremičnin. Neoporočno pravo pogosto temelji na vedenju povprečnega prebivalca v zvezi s prenosom lastnine, ki morda ne odraža želja zapustnika. Iz tega razloga mnogi načrtovalci nepremičnin pogosto pomagajo strankam, da se v celoti izognejo zapuščini z uporabo alternativnih pravnih instrumentov, kot so skladi.

Ko zapustnik umre brez oporoke, zapuščinski sodnik imenuje izvršitelja zapuščine. Del zapuščinskega postopka brez zapuščine zahteva, da izvršitelj obvesti upnike in vse sorodnike o smrti in da je zadeva v zapuščini. Po številnih lokalnih zakonih se najprej plačajo davki in upniki, nato pa dediči prejmejo preostanek zapuščine. Kadar oporoke ni, na primer v primerih, ko zapustnik umre brez oporoke, mora sodnik premoženje razdeliti v skladu z nezaporočno zakonodajo. Nekatere nepremičnine so izvzete iz zapuščine, tudi če ni oporoke, če je zapuščina ocenjena pod znesek, ki ga zahteva država.

Dodelitev premoženja, kot je predpisano v številnih nezaporočnih zapuščinskih zakonih, je pogosto določena z razmerjem dediča do zapustnika. Na primer, preživeli zakonec pogosto prejme neto premoženje, ki je tisto, kar ostane po plačilu davkov, dolgov in pravnih stroškov v celoti ali pomembnega dela. Daljni sorodnik bo verjetno prejel malo ali kar koli premoženja, če obstajajo drugi dediči, na primer otroci. Zapustnikovi starši so tudi dediči in pogosto prejmejo celotno zapuščino, če ni preživelega zakonca ali otrok. Neoporočni zakoni pogosto predpisujejo, kolikšen odstotek zapuščine gre tem dedičem.

Neveljavna oporoka ima lahko za posledico nezapustni zapuščinski postopek. V večini jurisdikcij mora biti oporoka pisna in podpisana s strani zapustnika, da je veljavna. Pogosto obstajajo tudi druge zakonske zahteve, kot je na primer podpis vsaj dveh prič v prisotnosti notarja. Če oporoka ni veljavna na kraju, kjer je zapustnik umrl ali kjer je bila oporoka izvršena, bo obravnavana, kot da oporoke ni bilo.