Vrata so kanal za internet, ki ga računalniška programska oprema uporablja za stik s svojim strežnikom. Takšna vrata se nanašajo na splošno znana vrata TCP/IP, poimenovana po protokolu za nadzor prenosa in internetnem protokolu. Ko so vrata odprta, to pomeni, da so določena vrata konfigurirana tako, da omogočajo prenose med programsko opremo in njenim strežnikom ter sprejemajo pakete iz zunanjih virov. Zaprta vrata so nasprotna, ignorirajo in ne sprejemajo nobenih paketov, ki se lahko prenesejo vanj.
Njegova nedostopnost ni edina značilnost, ki opredeljuje zaprto pristanišče. Zaprta vrata se štejejo za taka ne le, če so nedosegljiva, ampak tudi, če na teh vratih ni programske opreme, ki posluša. Poslušanje programske opreme na vratih pomeni, da obstaja aplikacija, ki lahko sprejme poslane pakete in jih prepozna. Ko v pristanišču ni nobene aplikacije, ki posluša, pakete, usmerjene v ta vrata, samodejno zavrne operacijski sistem zadevnega računalnika.
Za zapiranje vrat se lahko uporabljajo požarni zidovi. Uporabnik mora samo konfigurirati svoj požarni zid, da omogoča prehod določenih paketov za določena vrata, medtem ko se druga vrata lahko štejejo za zaprta za vse namene, saj noben paket ne bo dovoljen. Na ta način bodo nepričakovani paketi, ki morda prihajajo ali pa tudi ne prihajajo iz zlonamernih virov, prezrti in izpuščeni iz vseh zaprtih vrat.
Številke, imenovane številke vrat, identificirajo vsako pristanišče. Po običajni praksi so določene številke vrat rezervirane za uporabo s posebnimi vrstami storitev. Neuporabljene številke vrat so običajno zaprte iz varnostnih razlogov.
Vrata, ki služijo kot prehodi med nameščeno programsko opremo na odjemalskem računalniku in strežniku, lahko služijo tudi kot poti za zlonamerne napade. Brezvestni posamezniki lahko uporabljajo programsko opremo za skeniranje odprtih vrat v računalnikih, ki jih zaznajo v internetu, in za odkrivanje vseh aplikacij za poslušanje na teh odprtih vratih. Ko najdejo takšno odprtino, lahko izkoristijo odprt kanal za pridobivanje zaupnih podatkov, sabotiranje ciljnega računalnika, prevzem nadzora nad njim ali druge nezakonite dejavnosti.
Druga ranljivost odprtih vrat je možnost, da so pristne storitve napačno konfigurirane ali pa je prenesena programska oprema manj kot prijazna. Zlonamerna programska oprema, prikrita kot koristna programska oprema, lahko deluje kot storitev, ki posluša vrata, da hekerjem omogoči dostop do ciljnega računalnika. Hekerjem potem ni treba iskati takšnih nezaščitenih računalnikov in se lahko zanesejo na zlonamerno programsko opremo, da jih pripelje do takšnih odprtin. Zaprta vrata so torej ključna za premagovanje takšnih napadov, tako zlonamerne programske opreme v računalniku kot napadalcev iz oddaljenih povezav.