Zaprosilo je prošnja za sodno pomoč iz tuje države. Če med državama ni pogodbe, ki bi pokrivala takšne situacije, so ta pisma potrebna, če mora oseba v eni državi vročiti sodne listine ali zbrati dokaze od tujca. Ta dejanja bi se lahko štela za kršitev suverenih zakonov tujčeve matične države, če bi bila izvedena brez sodnega nadzora. Zaprosilo mora potovati po ustreznih diplomatskih poteh, kar pomeni, da je postopek običajno dolgotrajen. Ta postopek je še vedno pogost v primerih, ki vključujejo države Severne in Južne Amerike, čeprav so pogodbe poenostavile postopek med Severno Ameriko ter večino Evrope in Azije.
Posamezniki običajno potrebujejo zaprosilo, če so vpleteni v sodne postopke, ki vključujejo osebo iz druge države. To bi lahko pomenilo, da je tujec predmet tožbe ali pa preprosto ima informacije, ki so bistvene za primer. V takih okoliščinah lahko oseba sestavi zaprosilo, ki vključuje informacije o zadevi, naravi zahteve in izjavo lokalnega sodišča, ki prikazuje razloge, zakaj mora tuje sodišče pomagati.
Priprava zaprosila je običajno potrebna za enega od dveh možnih namenov. Pismo je morda potrebno, da tuje sodišče opravi vročitev postopka, ki se v bistvu nanaša na vročitev sodnih pisanj. Morda bo treba pridobiti dokaze. Razen če gre za primer, v katerem država zahteva univerzalno jurisdikcijo, bi sodišče, ki bi poskušalo ta dejanja izvesti v tuji državi brez dovoljenja, kršilo mednarodno pravo.
Ko je zaprosilo pripravljeno, mora iti skozi več diplomatskih kanalov, preden lahko povzroči želeni učinek. V Združenih državah, na primer, ta postopek vključuje pismo, ki gre skozi State Department, Veleposlaništvo ZDA, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za pravosodje, preden končno prispe na tuje sodišče. Čeprav imajo druge države morda drugačno diplomatsko verigo, mora vsak, ki zahteva zaprosilo, pričakovati dolgo čakanje, preden se zahteva v pismu izvrši.
Zaprosila so nekoliko zapletena zaradi dejstva, da zanje veljajo zakoni zadevne tuje države. Na primer, pravila za zbiranje dokazov v Združenih državah se lahko razlikujejo od držav v Južni Ameriki. Zaradi takih zapletov in dolgotrajnosti procesa je večina držav v Evropi, Aziji in Severni Ameriki v 20. stoletju podpisala pogodbe in sporazume, ki so proces precej olajšali. Ti sporazumi omogočajo hitro vročanje sodnih listin med državami in vsebujejo enotna pravila za zbiranje dokazov.