Zakonsko določeni zaposleni je delavec, ki se nahaja na meji med samozaposlenim in rednim zaposlenim. Ljudje, ki delajo v več različnih poklicih, se lahko za davčne namene štejejo za zakonite zaposlene, z njihovimi davki pa je treba ravnati na poseben način. Davčni organi običajno zagotovijo posebne informacije o tem, katere vrste zaposlenih se bodo štele za zakonsko določene, da lahko davkoplačevalci in delodajalci potrdijo, da se davki obravnavajo ustrezno.
Zakonski uslužbenec je oseba, ki posluje zase, vendar v glavnem ali v celoti dela za določeno podjetje. Primer so potujoči prodajalci. Vozniki agentov ali provizij so lahko druga oblika zakonsko določenega zaposlenega. Ljudje, ki delajo po delih na svojih domovih, so tudi za davčne namene razvrščeni kot zakoniti zaposleni.
Ko se nekdo šteje za zakonitega zaposlenega, delodajalec to osebo obravnava kot rednega zaposlenega, plačuje davke na plače tega zaposlenega in odteglja davčne agencije. Ko pa oseba izpolni svoje davke, lahko zakoniti delavec vloži odbitke, kot da je samozaposlen, čeprav davčni zavezanec ne prijavi davka na samozaposlitev. To priznava, da imajo zakoniti zaposleni pri svojem delu stroške posebne narave. Delavec ima lahko tudi dohodek iz drugih virov, ki se pri davkih obravnavajo drugače.
Včasih je težko ugotoviti, ali je treba nekoga šteti za zakonsko določenega zaposlenega ali neodvisnega izvajalca. Z vidika delodajalca je s samostojnim izvajalcem lažje soočiti. Neodvisni izvajalci so preprosto plačani za svoje delo in vse svoje davke plačajo sami; delodajalec delavcu ne plačuje davkov, odtegnjenih davkov ipd. Davčni organi pa se lahko zatečejo proti delodajalcem, ki napačno razvrščajo ljudi med samostojne izvajalce, čeprav so v resnici zakoniti zaposleni.
Odvetniki z izkušnjami na področju davčnega prava lahko svetujejo in svetujejo ljudem, ki niso prepričani, kako jih razvrstiti, ter nudijo pomoč delodajalcem, ki želijo potrditi, da se z ljudmi, ki delajo pri njih, ravna ustrezno. Predstavniki davčnih organov lahko pomagajo tudi delodajalcem in posameznim davkoplačevalcem, ki želijo poskrbeti za pravilno razvrščanje in pravilno ravnanje z davki. Ljudje ne bodo kaznovani za pošteno napako, vendar lahko zaradi namerne napačne razvrstitve zaposlenih delodajalca naložijo zakonske kazni.