Zakon o zasebnosti elektronskih komunikacij je zakon, ki ga je sprejel ameriški kongres leta 1986 in določa, katere pravice do zasebnosti imajo ljudje, ko uporabljajo telefone, računalnike, mobilne telefone ali druga sredstva električnega prenosa komunikacije, kot so faksi ali sporočila SMS. Leta 1986 določbe niso vključevale nekaterih novejših oblik komunikacije, ki so se razvile od takrat. Vendar so te oblike komunikacije, kot je besedilna sporočila, še vedno zajete v zakonodaji.
Zakon o zasebnosti elektronskih komunikacij v bistvu trdi, da je nezakonita uporaba kakršne koli oblike elektronske komunikacije za obsodbo ali obtožbo nekoga kaznivega dejanja brez pridobitve predhodnega naloga za preiskavo. Prav tako je nezakonito poslušati sporočila za pridobitev naloga za preiskavo ali prekiniti prenose. To početje se šteje za nezakonito preiskavo in zaseg.
Na primer, policija ne more uporabiti posnetega telefonskega pogovora z osumljencem, ne da bi osumljenca prej obvestila o snemanju. V večini primerov, razen če je bil pridobljen veljaven nalog, če se oseba ne strinja s snemanjem, gradiva, pridobljenega s pogovorom, ni mogoče uporabiti. Zasebnik, ki brez njegove privolitve snema pogovor druge osebe, v mnogih primerih tudi ne more biti predložen kot dokaz, čeprav se lahko uporabi za ugotavljanje pravice do pridobitve nalogov.
Zakon o zasebnosti elektronskih komunikacij je od uvedbe Patriotskega zakona po 11. septembru 2001 doživel nekaj manjših sprememb. V večini primerov pa zakon prepoveduje vladi prisluhniti pogovorom zasebnikov s predhodno pridobitvijo naloga.
Ta zakonodaja je bila deležna dodatne pozornosti, ker je vrhovno sodišče odločilo, da je predsednik George W. Bush kršil zakon, ko je naročil snemanje pogovorov, ne da bi prej pridobil nalog. Kršitev je kaznivo dejanje obtožbe, vendar večina demokratov priznava, da njihov neuspeh pri nadzoru predstavniškega doma in senata verjetno pomeni, da ne bo dovolj glasov za obtožbo Busha.
Drugi menijo, da je predsednik, čeprav je kršil zakon o zasebnosti elektronskih komunikacij, imel prav, da je to storil v interesu zaščite naroda pred morebitnimi terorističnimi dejavnostmi. To je v tem trenutku precejšen argument, ki ni povsem pristranski. Nekateri republikanci so menili, da bi ta kršitev morala biti razlog za obtožbo, nekateri demokrati pa menijo, da ne bi smela.