Zakon o dobrem počutju živali, ki je bil sprejet leta 1966, je zakon, ki ga je sprejel kongres Združenih držav Amerike, ki zagotavlja nadzor in urejanje ravnanja in uporabe živali v raziskovalnih okoljih, pa tudi v transportu, med razstavami in pri trgovcih. Sprva je bil namen zakona o zaščiti živali omejen na zaščito dobrega počutja živali, ki se uporabljajo za raziskovalne ali poskusne namene, vendar je bil ta zakon od leta 1966 večkrat spremenjen in je postal bolj vključujoč živali in okoliščine, ki jih zajema. Izvrševanje zakona je v pristojnosti Službe za inšpekcijske preglede živali in rastlin (APHIS), ki je oddelek ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA). Države, kot so Združeno kraljestvo, Japonska in Švica, so sprejele podobno zakonodajo, ki ščiti dobro počutje živali.
Zakon o zaščiti živali je nalagal določene minimalno sprejete standarde ravnanja in oskrbe, ki jih je treba zagotoviti za živali, ki so bile z njim označene kot zaščitene. Zakon o dobrem počutju živali je določil standarde za pokrivanje vprašanj, kot so osnovno humano ravnanje, oskrba in ravnanje. V standarde so vključeni tudi elementi, ki se nanašajo na ustrezno vadbo, prehrano, vodo, stanovanja, razsvetljavo, prezračevanje, veterinarsko oskrbo in ločevanje po vrstah.
Zakon o zaščiti živali ščiti le določene razrede živali. Zakon ne zajema nevretenčarjev, kot so črvi ali sadne mušice, in hladnokrvne živali, kot so plazilci ali ribe. Izključene so tudi ptice, pa tudi podgane in miši, vzrejene za raziskave.
Zajete so toplokrvne živali, kot so psi, mačke, primati, morski prašički in zajci. Kmetijske živali, ki se uporabljajo kot raziskovalni predmeti, so zajete v zakonu, tiste, ki se uporabljajo pri proizvodnji hrane in vlaknin, pa ne. Ameriški minister za kmetijstvo določa, katere toplokrvne živali so zaščitene z zakonom.
Poleg tega Zakon o zaščiti živali vpliva na živali le v določenih okoliščinah. Standardi oskrbe, ki jih zahteva zakon, veljajo neposredno za razstave živali, kot so obcestne menažerije, živali v raziskovalnih ustanovah, živalski vrtovi, cirkusi ter rejci psov in mačk. Zakon velja tudi za prevoznike in trgovce, ki vzrejajo živali za raziskovalne ustanove. Posamezniki in podjetja, ki opravljajo ali se ukvarjajo s temi dejavnostmi in storitvami, morajo imeti licenco ali registracijo in so predmet inšpekcijskih pregledov. Nekatera podjetja in dejavnosti, kot so trgovine za male živali in državni sejmi ali okrožni sejmi, so izvzeta iz Zakona o zaščiti živali.