Zakon o zaščiti hišnih lastnikov ali HPA je zakon, sprejet v kongresu Združenih držav Amerike, ki ga je leta 1998 podpisal predsednik Bill Clinton. Zasnovan je za zaščito lastnikov stanovanj, ki imajo na svojih domovih hipoteke, ki uporabljajo zasebno hipotekarno zavarovanje ali PMI. HPA se uporablja za nekatera stanovanjska hipotekarna posojila, ki so nastala 29. julija 1999 ali pred njim, čeprav obstajajo nekatere določbe, ki veljajo za posojila, ki so bila izdana pred tem datumom.
Glavni namen Zakona o varstvu lastnikov stanovanj je zahtevati od hipotekarnih posojilodajalcev, da prekličejo ali prekinejo plačila zasebnega hipotekarnega zavarovanja s strani posojilojemalca, ko zapadli znesek posojila ne presega 78 % vrednosti prvotne vrednosti stanovanja, saj dokler so izpolnjeni določeni pogoji. Posojilojemalci imajo v skladu z HPA tudi pravico zahtevati preklic zasebnega hipotekarnega zavarovanja, ko razmerje med vrednostjo posojila doseže 80 %. Zasebno hipotekarno zavarovanje je zavarovalno kritje za hipotekarne posojilodajalce, ki dajejo posojila posojilojemalcem, ki ne morejo zagotoviti vsaj 20 % predplačila pri nakupu stanovanja. Zasebno hipotekarno zavarovanje se lahko uporablja tudi za posojilojemalce, ki refinancirajo hipoteko, če znesek novega hipotekarnega posojila presega 80 % trenutne vrednosti stanovanja.
Premijo zasebnega hipotekarnega zavarovanja posojilojemalec plača posojilodajalcu, premija pa se prišteje k mesečnemu znesku hipotekarnega plačila posojilojemalca. Znesek plačila PMI se bo razlikoval glede na hipotekarni posojilodajalec in posebno situacijo posojilojemalca; povprečna premija zasebnega hipotekarnega zavarovanja pa znaša približno polovico enega odstotka celotnega zneska posojila. Prednost zasebnega hipotekarnega zavarovanja je, da posojilojemalcu omogoča pridobitev hipotekarnega posojila, ki presega 80 % trenutne vrednosti stanovanja, hkrati pa zagotavlja sredstvo za zaščito hipotekarnih posojilodajalcev v primeru, da posojilojemalec ne plača posojila.
Pred sprejetjem zakona bi mnogi posojilojemalci še naprej plačevali premije za PMI tudi po tem, ko bi se stanje hipotekarnega posojila znižalo na 80 % ali pod prvotno vrednost stanovanja. Poleg tega, da obvezuje avtomatsko zaključno točko za premije PMI, Zakon o zaščiti lastnikov stanovanj tudi zahteva od posojilodajalcev, da zagotovijo in razkrijejo bodisi natančno, kdaj bo prenehalo plačilo zasebnega hipotekarnega zavarovanja ali kdaj bo posojilodajalec obvestil posojilojemalca o čakajočem preklicu, odvisno od tega, ali posojilo je hipoteka s fiksno ali nastavljivo obrestno mero. Zakon se ne uporablja za vse vrste stanovanjskih hipotekarnih posojil in obstajajo določene zahteve, ki jih morajo posojilojemalci izpolnjevati, preden se kvalificirajo za nekatere zaščite, ki jih predvideva HPA. Tisti, ki jih zanima pridobitev dodatnih informacij o HPA, lahko najdejo veliko informacij na internetu. Hipotekarni posojilodajalec ali bankir je lahko tudi dober vir informacij v zvezi z zakonom o zaščiti lastnikov stanovanj.